<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spretnosti timskega dela pri strokovnih delavcih v vrtcu</dc:title><dc:creator>Jakša,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>timsko delo</dc:subject><dc:subject>vzgojiteljice predšolskih otrok</dc:subject><dc:subject>pomočnice vzgojiteljice predšolskih otrok</dc:subject><dc:subject>strokovni delavci</dc:subject><dc:subject>emocionalna kompetentnost</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Timskega dela se moramo strokovni delavci sistematično učiti in ga razvijati. Tega ni mogoče storiti zgolj s študijem strokovne literature, temveč ga je potrebno izvajati tudi v praksi. Spretnosti, ki pripomorejo k večji uspešnosti in učinkovitosti timskega dela, razvijamo le z neposrednim delom v timu. Motivacija za timsko delo je povezana s psihološkimi potrebami, ki jih posameznik zadovoljuje znotraj tima in od katerih je odvisno tudi vzdušje v timu. Morebitne ovire in konflikte v timu je treba reševati sproti, zato je pomembno, kako jih posamezniki zaznavajo ter kakšne strategije reševanja bodo uporabili. Brez pozitivne soodvisnosti vseh članov tima skupnih ciljev in strategij v timu ni mogoče doseči. Cilji, ki si jih tim oblikuje, naj bodo skladni z vzgojno-izobraževalnimi cilji in s potrebami otrok. Prav tako je treba pri strokovnih delavcih v vrtcu ozavestiti potrebo po nenehnem osebnostnem in strokovnem razvoju pedagoških delavcev, saj bolj razvite spretnosti timskega dela pripomorejo k bolj učinkovitemu timskemu delu, to pa zagotavlja kakovostnejše pedagoško delo z otroci. Emocionalna kompetentnost je sestavljena iz več spretnosti, ki so del osebnih in družbenih spretnosti. Emocionalna kompetentnost je manifestna oblika čustvene inteligentnosti in ni pogojena z delovno dobo posameznika, temveč odvisna od več osebnih faktorjev posameznika, s katerimi mora ta razviti notranje samozavedanje lastnih čustev in se znati vživeti v človeka ter obvladati celoten razpon družbenih spretnosti.
V magistrskem delu sem želela raziskati, kakšne spretnosti timskega dela imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ter kako emocionalno kompetentne se počutijo pri neposrednem delu v timu. V vzorec sem vključila 120 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice iz različnih vrtcev po Sloveniji, ki so odgovarjale na anketne vprašalnike. Analiza dobljenih rezultatov je ponudila nove možnosti in izhodišča za izboljšave na področju timskega dela strokovnih delavcev v vrtcu.
V raziskavi sem ugotovila, da se pri spretnostih timskega dela in emocionalni kompetentnosti strokovnih delavcev pojavljajo razlike med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice glede na delovno mesto, ne pa glede na delovno dobo strokovnih delavk. Statistična analiza namreč pomembnih statističnih razlik med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice v njihovih  spretnostih timskega dela glede na delovno dobo ni pokazala. Spretnosti timskega dela niso pogojene z delovno dobo ali s prakso, temveč v večji meri s stopnjo izobrazbe. Stopnja izobrazbe in praksa v času študija sta lahko ključna elementa, ki vplivata na razvoj spretnosti, saj veliko pripomoreta k boljšim medosebnim odnosom in timskemu delu. Potrdili smo tudi statistično pomembne razlike med strokovnimi delavkami v emocionalni kompetentnosti, ki pa niso povezane z delovno dobo, temveč prav tako z delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da se med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice pojavljajo statistično pomembne razlike v emocionalni kompetentnosti. Anketirane vzgojiteljice so izkazale večjo emocionalno kompetentnost kot pomočnice vzgojiteljice, kar bi tudi lahko interpretirali z razlikami v  stopnji njihove izobrazbe. Statistična analiza je pokazala, da je emocionalna kompetentnost posameznika pri timskem delu statistično pomembno povezana z razvitostjo spretnosti timskega dela (r = 0,39).  Ugotovila sem, da vzgojiteljice pri drugih članih tima zaznavajo bolj razvite spretnosti timskega dela od pomočnic vzgojiteljice ter opažajo razlike v stopnji izobrazbe med posameznimi člani tima. Vzgojiteljice so tudi prizadevnejše od pomočnic vzgojiteljice pri tem, da različen položaj članov tima ne bi vplival negativno na kakovost njihovega timskega dela. Vzgojiteljice v svojem timu ocenjujejo spretnosti timskega dela kot ustrezne, v čemer se prav tako statistično pomembno razlikujejo od pomočnic vzgojiteljice.</dc:description><dc:publisher>[I. Jakša]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-30 03:16:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101328</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12007753</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
