<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravljice kot učno gradivo za spodbujanje samopodobe učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Prajndl,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažić,	Milena Mileva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrhovski Mohorič,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lažja motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava pravljice kot učno gradivo za spodbujanje samopodobe učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Ti učenci imajo namreč poleg znižane intelektualne ravni težave tudi na drugih področjih, kar lahko pusti posledice na njihovi samopodobi, ki je velikokrat negativna in nerealna. Zaradi tega potrebujejo veliko spodbud, pozitivnih podkrepitev, prijetno vzdušje in pogoje, da si oblikujejo pozitivno in realno samopodobo. Pravljice so lahko pri tem v pomoč.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli in s pomočjo različne literature razjasnili osnovne pojme: podrobneje smo predstavili značilnosti in funkcioniranje učencev z LMDR ter njihovo šolanje, opredelili samopodobo, strukturo samopodobe po modelih, značilnosti učencev s pozitivno in negativno samopodobo. V nadaljevanju smo predstavili še opredelitve in pomene pravljice, delitev pravljic ter značilnosti le-teh, povezali smo pravljico skupaj s samopodobo in z učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, zaključili pa z obravnavo pravljic v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. 
V empiričnem delu smo z namenom spodbujanja pozitivne in realne samopodobe izvedli 12-tedenske pravljične delavnice z dvema učencema z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujeta 6. razred prilagojenega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Raziskovanje temelji na pridobivanju podatkov s kvalitativnimi in kvantitativnimi tehnikami. Podatke smo pred in po izvedbi delavnic pridobili s pomočjo samoocenjevalne Piers-Harris lestvice samopodobe in delno strukturiranih intervjujev z učencema in njuno razredničarko, glavnino podatkov pa smo pridobili z analizo pravljic in pripravo dejavnosti za pravljične delavnice ter z refleksivnimi dnevniki izvedenih delavnic. Na podlagi pridobljenih podatkov in analize smo ugotovili napredek in pozitivne spremembe učencev na različnih področjih samopodobe. Izvedbo 12-tedenskih pravljičnih delavnic ocenjujemo kot učinkovito in uspešno, saj so se številne dejavnosti ob identifikaciji z glavnim likom izkazale kot uporabne in primerne za spodbujanje pozitivne in realne samopodobe učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-11 03:25:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101195</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11991625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
