<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Likovno-jezikovna primerjava likovnega razvoja trojčic od 1. do 12. leta starosti</dc:title><dc:creator>Peternel,	Vilma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroška risba</dc:subject><dc:subject>likovni razvoj</dc:subject><dc:subject>trojčki</dc:subject><dc:subject>geni</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>samodejavnost</dc:subject><dc:subject>razvoj risbe</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Likovni razvoj otrok poteka skozi različne razvojne stopnje. Te so postavljene okvirno, saj jih otroci lahko prehajajo zelo različno. Nekateri jih prehajajo hitreje, drugi počasneje. Nekateri znotraj posameznih stopenj razvijejo več podstopenj, spet drugi manj. Po eni strani je torej likovni razvoj pri vseh otrocih zelo podoben, po drugi pa so si otroci pri tem zelo različni. Na različno prehajanje faz pri otroku vplivajo njegovi geni, okolje in samodejavnost. Razlike in podobnosti v likovnem razvoju otrok je zato še posebno zanimivo opazovati pri otrocih, ki izhajajo iz istega okolja in imajo podobno genetsko osnovo, torej pri bratih in sestrah, zlasti pri dvojčkih, trojčkih ipd. Kljub temu da je bilo na področju likovnega razvoja narejenih že veliko raziskav, je zaradi težkega dostopa do ustreznega vzorca malo raziskav narejenih pri enojajčnih ali dvojajčnih dvojčkih ali trojčkih. Prav primerjava likovnega razvoja trojčkov je bila zato predmet naše raziskave. V teoretičnem delu smo najprej analizirali faze otrokovega likovnega razvoja na temelju obstoječih raziskav in predstavili dosedanje ugotovitve raziskav likovnega razvoja pri enojajčnih dvojčkih. V empiričnem delu smo nato izvedli študijo primera risb trojčic (od 1. do 12. leta starosti), med katerimi sta dve enojajčni, tretja pa ne. Vse trojčice odraščajo v isti družini, v istem okolju. Enojajčni trojčici imata enake gene, medtem ko si tretja sestra z njima v povprečju deli 50 % genov. Risbe trojčic, ki so narisane na isto temo ob istem času, smo likovno analizirali in jih med seboj primerjali glede na parametre likovnega jezika in na osnovi tega ugotavljali podobnosti in razlike v posamezni fazi likovnega razvoja. Še posebno nas je zanimalo, kako se razlikuje likovna ustvarjalnost dveh trojčic, ki sta enojajčni, v odnosu do tretje trojčice, ki je dvojajčna. Ker imata enojajčni trojčici enake tako gene kot okolje, vsaka pa ima svojo lastno voljo, trojčica, ki ni enojajčna, pa ima v primerjavi z njima deloma druge gene in enako okolje ter svojo lastno voljo, smo na podlagi obstoječih raziskav in literature ugotavljali, ali, in do katere mere, je mogoče razlike in podobnosti v likovnem razvoju trojčic pripisati genom, okolju in samodejavnosti.</dc:description><dc:publisher>[V. Peternel]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-10 05:11:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101185</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.7:741(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11990601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
