<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos razrednih učiteljev do poučevanja glasbene umetnosti v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Zore,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl Kafol,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali odnos razrednih učiteljev do poučevanja glasbene umetnosti v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti profesionalnega razvoja in njegov pomen za učiteljevo kakovostno poklicno delovanje. Ker obstajajo različne definicije profesionalnega razvoja, smo ga v nadaljevanju opredelili z vidika različnih avtorjev in poudarili različne modele, ki pojasnjujejo potek profesionalnega razvoja. Nanj vplivajo različni dejavniki, ki smo jih opisali v naslednjem poglavju. Z njimi smo ugotavljali, kako spodbujati učiteljev profesionalni razvoj. Preučili smo tudi vlogo razrednega učitelja z vidika njegove usposobljenosti. Nato smo predstavili pomen odnosa in motiviranosti razrednih učiteljev za glasbeno poučevanje. V tem sklopu smo se osredinili na motivacijske dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje učiteljevega odnosa do glasbenega poučevanja. Ob koncu teoretičnega dela smo predstavili značilnosti in zahteve glasbenega poučevanja v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali mnenja razrednih učiteljev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja o njihovem odnosu do glasbenega poučevanja, motiviranosti, usposobljenosti in vrednotenja predmeta glasbena umetnost. Vzorec je zajemal 107 razrednih učiteljev naključno izbranih slovenskih osnovnih šol, ki poučujejo glasbeno umetnost v 4. in 5. razredu v šolskem letu 2017/18. Rezultati raziskave so pokazali, da se mnenja razrednih učiteljev o odnosu do glasbenega poučevanja ne razlikujejo glede na glasbeno izobrazbo. Do glasbenega poučevanja imajo pozitiven odnos. Največ anketirancev meni, da osebnostne lastnosti vplivajo na njihov odnos do poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji so motivirani za glasbeno poučevanje in izražajo željo po večji glasbeni aktivnosti zunaj delovnega časa. Med študijem so pridobili zadostno količino didaktičnega in strokovnega znanja, vendar bi morali za kakovostno glasbeno poučevanje omenjena znanja poglobiti in se redno udeleževati glasbenih seminarjev. Menijo, da je glasbeno poučevanje zahtevnejše v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju kot v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Predmet glasbena umetnost vrednotijo enako kot druge predmete in bi mu morali nameniti več učnih ur.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-08 03:52:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101162</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11988809</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
