Načini pridobivanja knjižnih vsebin v slovenskih založbahKranjec, Špela (Avtor) Blatnik, Andrej (Mentor) založništvourednikipridobivanje vsebinprecejanjebolonjske magistrske nalogeUrejanje vsebin in selekcija sta bili prisotni že pred izumom pisave, ob naraščanju števila izdanih naslovov pa sta dandanes še pomembnejši. Bhaskar izbiranje vsebin imenuje precejanje, ki je poleg ojačevanja ključna naloga založb. Magistrsko delo se ukvarja z načini pridobivanja vsebin v slovenskih založbah, z njihovo programsko usmeritvijo ter organizacijsko strukturo (ali so družbe zasebnega ali javnega prava). Podatki so bili pridobljeni s pomočjo analize odgovorov slovenskih urednikov, ki se ukvarjajo z leposlovjem in/ali stvarno literaturo, na anketni vprašalnik. Povsod prevladuje pobuda urednika. Pri izvirnem leposlovju ji tesno sledi pobuda avtorja, pri prevodnem leposlovju je pomembnejša pobuda potencialnega prevajalca, ki pa ima pri stvarni literaturi občutno manjšo vlogo, se pa znotraj tega žanra pogosteje zgodi neposredni odkup od tuje založbe. Rezultati pokažejo razliko med slovenskim in tujimi knjižnimi trgi, kjer uredniki pogosteje kot z avtorji komunicirajo z njihovimi agenti ali s skavti. Pri založbah, ki so družbe javnega prava, je bilo znotraj izvirnega leposlovja opaziti občutno več pobude urednika kot pri založbah, ki so družbe zasebnega prava, pri slednjih pa je bilo več pobude avtorja. Pri prevodnem leposlovju je bilo pri založbah, ki so družbe javnega prava, več pobude potencialnega prevajalca ter dvakrat manj pobude drugih sodelavcev.[Š. Kranjec]20182018-05-07 10:49:26Magistrsko delo/naloga101155UDK: 655.41:658.713(043.2)COBISS_ID: 66574434sl