<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učinkov vadbe pri intervalni in neprekinjeni metodi</dc:title><dc:creator>Skerk,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ušaj,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzdržljivostni trening</dc:subject><dc:subject>učinki</dc:subject><dc:subject>intervalni tek</dc:subject><dc:subject>neprekinjen tek</dc:subject><dc:description>V tem diplomskem delu smo hoteli ugotoviti, kako neprekinjena in intervalna metoda vplivata na kazalce vzdržljivosti pri teku. V raziskavo smo vključili rezultate samo enega preiskovanca. Vsak test v raziskavi je bil opravljen trikrat, in sicer na začetku, na sredini in na koncu vadbenega obdobja. Vadbeno obdobje je trajalo 1 mesec. V tem obdobju je bilo opravljenih 5 vadbenih enot na teden na atletskem stadionu. Pri neprekinjeni metodi je bila vadbena enota izpeljana na razdalji 2000 m, pri intervalni metodi pa 10-krat na razdalji 200 m z 1,5 minute odmora med ponovitvami z največjo možno intenzivnostjo. Pri vadbi sta bili merjeni srčna frekvenca in hitrost teka. Na testiranjih v laboratoriju pa smo merili poleg frekvence srca še vsebnost laktata v krvi, privzem kisika, minutno prostornino izdihanega ogljikovega dioksida, respiratorni količnik in ventilacijo. Hitrost teka pri testiranjih na tekalni preprogi je bila vedno 17 km/h. To hitrost je namreč preiskovanec dosegel med tekom na 2000 m ob začetku poskusa. Na začetku vadbe smo predpostavljali, da bo večji napredek v vzdržljivosti posameznika pri intervalni metodi, ker bo ta izvedena bolj intenzivno. Rezultati pa nam kažejo drugačno sliko. Vsi kazalci vzdržljivosti so bili boljši pri neprekinjeni metodi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-05 07:20:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101149</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21041</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5337009</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
