Usposabljanje reševalnih psov za iskanje mrtvih osebLakota, Anja (Avtor) Zupan, Manja (Mentor) psireševalni psiusposabljanjeV kolikor se psa uporablja za delo, lahko služi policiji in vojski (delovni psi), invalidni osebi (psi vodniki) ter vodniku reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb (reševalni psi). Pri slednji aktivnosti se reševalni par lahko udeleži iskalnih akcij, če ima opravljeno dokazilo o uspešnem šolanju. Reševalni pes vonj pogrešane osebe išče po zraku, zato mora vodnik poznati, kako se ustvari primarni bazen in sekundarni bazen z vonjem zaradi terenskih ovir ali podtalnice, da ga bo pes lahko zaznal. V Sloveniji so reševalni psi usposobljeni za iskanje žive osebe, ker pa sta si vonja žive in mrtve osebe močno različna, se lahko zgodi, da pes pogrešanca ne nakaže, saj v procesu usposabljanja ni bil seznanjem z vonjem trupla. Po nastopu biološke smrti začne truplo oddajati spremenjeni vonj, ki ni specifičen eni osebi, pes pa ga lahko zazna. Kemična sestava vonja se razlikuje glede na stopnjo razpada trupla (sveže, napihnjeno, gnitje, utekočinjenje, okostenelost), zato mora biti pes med usposabljanjem seznanjen z viri vonja iz različnih stadijev razpada. Naravni viri vonja so vodnikom težko dostopni, zato se lahko poslužujejo kemičnih – umetnih vonjev. Cilj reševalnega para je trenirati v realnih pogojih, naloga psa pa je samostojno preiskati območje in locirati ter nakazati vir vonja.20182018-04-28 07:45:08Diplomsko delo/naloga101137VisID: 151220COBISS_ID: 4070024sl