Izbira sušnega indeksa za razglasitev hidrološke suše površinskih voda v SlovenijiZalokar, Lenka (Avtor) Šraj, Mojca (Mentor) Kobold, Mira (Komentor) Sušahidrološki sušni indeksistandardizirani padavinski indeksstandardizirani indeks pretokasušni indeks pretoka.Suša predstavlja kompleksen naravni pojav, ki je povezan z razpoložljivostjo vodnih zalog in vpliva na različne ekosisteme. Zaradi njene kompleksnosti jo je težko definirati, kvantificirati ter spremljati. Posebno pozornost smo v magistrski nalogi posvetili hidrološki suši, ki je v primerjavi z meteorološko sušo precej manj raziskana. Tako smo v prvem delu naloge pripravili pregled različnih vrst kazalnikov (indeksov), s pomočjo katerih lahko definiramo hidrološko sušo. Za študijo hidrološke suše površinskih voda v Sloveniji smo uporabili standardizirani indeks pretoka (SSI) in sušni indeks pretoka (SDI). Oba indeksa smo računali na različnih časovnih skalah, s čimer tudi lažje definiramo začetek, trajanje in intenziteto hidrološke suše. Edini vhodni podatek za izračun omenjenih indeksov predstavljajo podatki o pretokih. Ker je osnovna metoda izračuna obeh indeksov analogna metodologiji izračuna standardiziranega padavinskega indeksa (SPI), smo indekse pretoka za izbrane hidrološke postaje izračunali s pomočjo programskih orodij SPI in DrinC, ki sta sicer namenjena izračunu padavinskega indeksa. V zadnjem delu naloge smo analizirali rezultate izračunanih indeksov in naredili primerjavo SDI indeksa izračunanega z dvema različnima porazdelitvama, in sicer z gama in logaritemsko normalno porazdelitveno funkcijo. Pri primerjavi indeksov SSI in SDI smo ugotovili, da podajata enake rezultate, zato smo v nadaljevanju analizirali le SSI. Ugotovili smo, da je variabilnost indeksa večja na krajših časovnih skalah kot pa na daljših. Na izbranih hidroloških postajah v Sloveniji, smo prikazali prostorsko porazdelitev vrednosti indeksov za tipično mokro (1965) in suho leto (2003). Rezultate indeksa za suho leto 2003 smo v nadaljevanju z uporabo programskega orodja Orange analizirali tudi s pomočjo t.i. kart jakosti. Za izbrane hidrološke postaje smo dodatno določili število hudih in ekstremnih suš ter postaje razvrstili v skupine glede na podobnost pojavljanja suš s pomočjo metode hierarhičnega razvrščanja. Ugotovili smo, da suša ne zajame vseh območij Slovenije enakomerno, temveč gre za regionalen pojav.[L. Zalokar]20182018-04-27 07:45:01Magistrsko delo/naloga101125UDK: 551.577.38(497.4)(043.3)VisID: 130380COBISS_ID: 8418145sl