<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odlog izvršitve kazni zapora zaradi zdravstvenih razlogov po noveli ZIKS-1E in ZIKS-1F</dc:title><dc:creator>Erjavec,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kazenska sankcija zapora</dc:subject><dc:subject>odlog izvršitve kazenske sankcije zapora zaradi zdravstvenih razlogov</dc:subject><dc:subject>zloraba instituta</dc:subject><dc:subject>zakonska ureditev instituta</dc:subject><dc:subject>prednosti in slabosti</dc:subject><dc:subject>odgovornost zdravnikov</dc:subject><dc:subject>kaznivo dejanje iz 255. člena KZ-1.</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo se posveča institutu odloga izvršitve kazenske sankcije zapora zaradi zdravstvenih razlogov. Zaupanje ljudi v delovanje državnega aparata in učinkovitost zakonodaje je vse šibkejše, kar pa zmanjšuje kakovost pravne države. Menim, da zaradi burnih medijskih in strokovnih diskusij uspe vplivati na zaupanje ljudi in delovanje pravne države tudi ureditev spornega instituta, ki je glavni predmet mojega dela. Namen dela je proučiti in primerjati ureditev instituta v obeh novelah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, torej v ZIKS-1E in ZIKS-1F, in tako najti prednosti in slabosti obeh ureditev ter poiskati morebitne rešitve problema. Na začetku se bralec seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazensko sankcijo, konkretno zaporno kaznijo, njenim namenom in zdravstveno oskrbo zapornikov. Nato sledijo predstavitev samega instituta odloga, zakonska ureditev in njene prednosti in slabosti. V svojem delu opozarjam tudi na možnost zlorabe prve točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E in po mojem mnenju neprimerno zakonodajno spremembo ZIKS-1F, ki je bila sprejeta zaradi želje po preprečitvi nadaljnjih zlorab in skrajšanja postopkov, kar sta sama po sebi legitimna cilja. V povezavi z zlorabo instituta sledi predstavitev kaznivega dejanja izdaje in uporabe lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala, urejeno v 255. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sledita primerjalno-pravna analiza ureditve instituta in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) z obravnavanega področja. Na koncu bom s pomočjo komparativne metode, metode analize in sinteze ter analize sekundarnega gradiva predstavila predloge za rešitev problema.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-26 07:45:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101100</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81092</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16113745</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
