<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv sorte leske (Corylus avellana) in temperature stiskanja na nekatere fizikalne in kemijske lastnosti lešnikovega olja</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šegatin,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>leska</dc:subject><dc:subject>lešnikovo olje</dc:subject><dc:subject>Corylus avellana</dc:subject><dc:subject>tropine</dc:subject><dc:subject>temperatura stiskanja</dc:subject><dc:subject>Istrska dolgoplodna leska</dc:subject><dc:subject>fizikalne lastnosti</dc:subject><dc:subject>kemijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>dielektrična konstanta</dc:subject><dc:subject>oksidacija</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo ugotavljali vpliv sorte leske (Corylus Avellana) in temperature stiskanja olja na fizikalne in kemijske lastnosti lešnikovega olja. V olju smo določili maščobno kislinsko sestavo, proste maščobne kisline, peroksidno število, p-anizidinsko vrednost, Totox vrednost, antioksidativni potencial, vsebnost konjugiranih dienov in trienov, dielektrično konstanto in faktor dielektričnih izgub. Analizirali smo olja petih različnih sort leske, en vzorec olja je vseboval mešanico različnih sort olj, trije vzorci pa so bili pridobljeni pri različnih temperaturah. Analizirana olja vsebujejo največ oleinske maščobne kisline (72,8 g/(100 g)) in linolne maščobne kisline (9,4 g/(100 g)), ki jo uvrščamo med omega 6 maščobne kisline. Vsa analizirana olja so imela po pravilniku ustrezno vsebnost prostih maščobnih kislin in peroksidno število. P-anizidinska vrednost je bila v vseh vzorcih povišana, približala oz. presegla je priporočeno vrednost 2. Poleg devetih vzorcev olja smo analizirali še vsebnost maščob in vode v plodovih lešnika sorte Istrska dolgoplodna in v tropinah te sorte stiskanih pri temperaturah 30 °C, 40 °C in 50 °C. Plod leske vsebuje 61 % maščob, z vsakim povečanjem temperature za 10 °C (do 50 °C) pa pridobimo dodatna 2 (kg olja)/(100 kg lešnikov) in pri tem olju ne poslabšamo antioksidativnega potenciala. V olju pridobljenem pri 50 °C se med stiskanjem poveča peroksidno števila (za 70 %). Olje pridobljeno pri 50 °C je vsebovalo tudi nekoliko več konjugiranih dienov in več konjugiranih trienov. Temperatura pridobivanja olja vpliva tudi na povečano vrednost dielektrične konstante, faktorja dielektričnih izgub, električno prevodnost in vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin, slednjih je v olju, pridobljenem pri 50 °C za 5 % manj, kar priča o temperaturni nestabilnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin.</dc:description><dc:publisher>[J. Bizjak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-25 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100940</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 664.3:665.324:634.54:543.2/.9</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151200</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4903544</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
