<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preživetje in kakovost listavcev v poskusnih nasadih pri Divači</dc:title><dc:creator>Škrk,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>premena gozda</dc:subject><dc:subject>listavci</dc:subject><dc:subject>delež preživetja</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>Nastopil je čas za premeno malodonosnih borovih gozdov na Krasu. Da bi ugotovili primernost drevesnih vrst, je bilo leta 2012 osnovanih 6 poskusnih ploskev v neposredni bližini Divače. Tri ploskve so bile osnovane na boljšem rastišču na ravnini, tri pa na slabšem na pobočju. Na vseh ploskvah so bile posajene naslednje drevesne vrste: navadni koprivovec (Celtis australis L.), graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl.), navadna bukev (Fagus sylvatica L.), divja češnja (Prunus avium L.), navadni oreh (Juglans regia L.) ter gorski javor (Acer pseudoplatanus L.). Prve meritve so bile izvedene po prvi rastni sezoni leta 2013, ponovljene in razširjene pa so bile leta 2017 po štirih rastnih sezonah. Merili smo višino sadik, višinski prirastek, premer debla 5 cm nad tlemi in ocenili preživetje, vitalnost in kakovost. Poleg tega smo naredili analizo tal. Po ponovnem merjenju leta 2017 se je izkazalo, da je bil ob upoštevanju rastiščnih razmer uspeh preživetja sadik presenetljivo visok, saj je skupno preživelo kar 70 % posajenih sadik. Glede na vse merjene parametre se je do zdaj kot najuspešnejša pokazala divja češnja, najmanj pa navadna bukev. Kakovost rastišča je najbolj vplivala na uspeh pri gorskem javorju, saj je imel največjo razliko v deležu preživetja med rastiščema.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-21 07:45:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100922</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151183</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5065894</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
