<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sezonska in prostorska variabilnost antropogenih virov v prehrani rjavega medveda (Ursus artos L.) v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Štraus,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krofel,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rjavi medved</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>antropogena hrana</dc:subject><dc:subject>retencijski čas</dc:subject><dc:subject>Ursus arctos</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo, kako prostorska razporeditev medvedov in sezona vplivata na pomen antropogene hrane v prehrani te vrste. Podatke o prehrani smo pridobili iz iztrebkov telemetriranih medvedov ob njihovih dnevnih počivališčih. Iztrebke smo analizirali in določili volumenske deleže različnih prehranskih virov. Z nadaljnjimi statističnimi analizami smo analizirali prehrano glede na letni čas, oddaljenost od naselij in predhodno rabo krmišč. Ugotavljali smo tudi retencijski čas za koruzo s krmišč. Antropogena hrana s krmišč je pomemben energijski vir za medveda, pri čemer se njen pomen spreminja z leti, v odvisnosti od obroda plodonosnih drevesnih vrst, zlasti bukve. Ugotovili smo, da medvedi pogosto uporabljajo hrano s krmišč, tudi če so ta postavljena blizu naselij. Zato predvidevamo, da lahko s tem ukrepom medvede odvračamo ali privabljamo od naselij, odvisno od postavitve krmišča. Ugotovili smo tudi, da je retencijski čas za koruzo pet do 18 ur, kar pomeni da bi koruzo v iztrebku našli v roku enega dne po tem, ko je medved obiskal krmišče.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-21 07:45:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100919</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151180</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5067942</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
