Izvedba nareka pri slovenščini v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobjuVerbanec, Mateja (Avtor) Bešter Turk, Marja (Mentor) Rot Vrhovec, Alenka (Komentor) slovenščinaOsnova, na kateri temelji razvoj pismenosti, je postavljena že v predšolskem obdobju, sistematično in načrtno pa se razvija skozi proces začetnega opismenjevanja v osnovni šoli. V tem procesu se učenci usposabljajo za branje in pisanje, ki sta zahtevni veščini. Za uspešno začetno opismenjevanje so potrebne dobro razvite predopismenjevalne zmožnosti. Da bi učenci v procesu šolanja usvojili tekoče pisanje, je potrebno veliko urjenja. Eden izmed načinov, s pomočjo katerega učitelji to dosegajo, je tudi pisanje nareka. Narek omogoča, da učenci razvijajo fonološko zavedanje, slušno razumevanje in pravopisno zmožnost, ter ob tem, ko se osredotočajo na pravilni zapis posamezne besede, utrjujejo tudi besedišče. Poznamo več vrst narekov, ki jih učitelj lahko uporabi pri pouku, le-ti pa se med seboj razlikujejo po namenu in načinu izvedbe. Ustrezna in uspešna izvedba nareka naj bi potekala v treh predpisanih fazah. Ključno je, da učitelj pri nareku ne zahteva od vseh učencev enakega znanja, temveč upošteva posameznikove individualne sposobnosti. Z analizo napak, ki jih učitelj pridobi s pomočjo nareka, lahko pripravi prilagoditve za posamezne učence in tako ustreznejše načrtuje pouk. Namen magistrskega dela je bil raziskati izvedbo nareka v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. V prvem delu raziskave smo ugotovili, kako pogosto učitelji razrednega pouka, ki poučujejo slovenščino od 1. do vključno 5. razreda, in učitelji slovenščine, ki v 6. razredu poučujejo slovenščino, izvajajo narek ter s katerim namenom in kako ga izvajajo. V drugem delu raziskave smo z lastno udeležbo pri pouku opazovali šest izvedb nareka v prvih šestih razredih osnovne šole. V Teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena jezikovna zmožnost s poudarkom na pisanju, značilnosti in postopki začetnega opismenjevanja in predopismenjevalnih zmožnosti, razvoj metod opismenjevanja, značilnosti motenj branja in pisanja pri začetnem opismenjevanju s poudarkom na specifičnih učnih težavah, ki vplivajo na uspešnost izvedbe nareka, individualizacija in diferenciacija pri pouku opismenjevanja, značilnosti in namen nareka, postopek izvedbe, opis posameznih vrst nareka, ki jih učitelj lahko uporabi pri pouku, ter postopek poprave nareka. V Empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili kvantitativno raziskavo. Pri tem smo uporabili deskriptivno statistično metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom za učitelje in delno strukturiranim opazovanjem izvedbe nareka pri slovenščini v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Raziskava je v veliki meri potrdila pričakovane rezultate. Večina sodelujočih učiteljev 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pogosto izvaja narek, vendar ne le za vajo, ampak tudi za oceno. Največkrat izvajajo kontrolni narek in narek za preprečevanje napak. Rezultati so tudi pokazali, da največkrat sami sestavijo besedilo za narek in ga največkrat tudi sami popravijo, tj. označijo in odpravijo napake. Ugotovili smo tudi, da večina učiteljev pri izvedbi nareka izpušča posamezne faze. Podatki, pridobljeni z raziskavo na manjšem vzorcu učiteljev, so prikazali prakso rabe nareka pri jezikovnem pouku pri predmetu slovenščine v prvih šestih razredih OŠ. Uporabili smo jih za primerjavo z rezultati prvega dela raziskave. Dobljeni rezultati so uporabni za učitelje razrednega pouka in učitelje slovenščine, ki poučujejo slovenščino v 6. razredu; lahko koristijo kot smernice za boljše načrtovanje in izvedbo nareka.20182018-04-18 03:46:56Magistrsko delo/naloga100832COBISS_ID: 11979593sl