Samospoštovanje, spoprijemanje s stresom in izgorelost na delovnem mestu pri zdravstvenih delavcihKračun, Sabina (Avtor) Simonič, Barbara (Mentor) samospoštovanjeizgorelostzdravstveni delavcireševanje problemovosebna čvrstostpreprečevanje izgorelostisupervizijasindrom adrenalne izgorelostiV magistrskem delu smo se posvetili pojavu izgorelosti, samospoštovanju in načinu reševanja problemov med zdravstvenimi delavci. Teoretični del smo namenili predstavitvi pojma izgorelosti pri posameznikih, ki so vsakodnevno izpostavljeni obremenitvam. Če so le-te dolgotrajne, lahko posledično pride do transformacije osebnosti (spremembe vrednostnega sistema). V izgorelost vodi sovplivanje treh skupin vzrokov: družbenoekonomske okoliščine, psihološke okoliščine življenja in dela ter osebnostne značilnosti. V sodobnem času je izgorelost napačno predstavljena (kot kazalec neuspešnega preživetja) in hkrati ena od glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Pomembno je preprečevanje, zgodnje prepoznavanje in pravočasno ukrepanje. Spoprijemanje s stresom pa zajema vrsto strategij, ki se kažejo kot načini reševanja problemov in lahko tudi na različne načine prispevajo k pojavu izgorelosti in soočanju z njo. V empiričnem delu smo na vzorcu 186 zdravstvenih delavcih ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo, samospoštovanjem in načini reševanja problemov. Rezultati so pokazali, da med izgorelostjo in načini reševanja problemov ni statistično pomembne povezanosti. Le-ta pa se je pokazala pri zdravstvenih delavcih, ki so doživljali nižjo osebno izpolnitev oz.več izgorelosti na tem področju, saj so hkrati poročali o višjih vrednostih iskanja socialne pomoči. Občutek nižje osebne izpolnjenosti, kar posledično pomeni več izgorelosti, je bil pri tistih zdravstvenih delavcih, ki so kot način reševanje problemov uporabljali več domišljijske gratifikacije, hkrati pa so doživljali več čustvene izčrpanosti in depersonalizacije. Raziskava je pokazala, da med samospoštovanjem in načini reševanja problemov ni statistično pomembne povezanosti. Prav tako smo preko analize podatkov ugotovili, da ni statistično pomembne povezanosti med izgorelostjo in samospoštovanjem. Le-ta pa se je pokazala pri zdravstvenih delavcih, ki so dosegali višje vrednosti osebne izpolnitve in hkrati doživljali tudi višje samospoštovanje. V izgorelost glede na način razporeditve delovnega časa ni bilo statistično pomembne razlike. Pridobljeni rezultati imajo implikacije za delo na področju zdravstva, saj kažejo pomembnost, da je zdravstveni delavec osebno izpolnjen, ko ima večje samospoštovanje. Produktivnost delavca je odvisna od zadovoljstva pri delu, kar nakazuje odgovornost delodajalca, da se zmanjša obremenitev na posameznega delavca ali pa poveča vir moči (supervizija, poznavanje lastnih mej in razmejitev odgovornosti), da pride do zdravega ravnovesja.20182018-04-13 07:35:09Magistrsko delo/naloga100766VisID: 20685COBISS_ID: 10787075sl