<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV EVROPSKIH SOCIALNIH (POD) MODELOV NA REVŠČINO IN SOCIALNO IZKLJUČENOST V EU</dc:title><dc:creator>GABERC,	SANJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evropski socialni model</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>Evropa 2020</dc:subject><dc:subject>skandinavski model</dc:subject><dc:subject>kontinentalni model</dc:subject><dc:subject>anglosaksonski model</dc:subject><dc:subject>mediteranski model</dc:subject><dc:description>Evropski socialni model se že vrsto let bori za odpravo revščine in socialne izključenosti. Države, ki implementirajo njegove podmodele, imajo vsaka svoj režim vladanja in porabe sredstev za dosego tega cilja. Za boljše razumevanje problematike v diplomskem delu podrobneje opisujemo revščino in socialno izključenost ter njuni zgodovinski ozadji. Opisano je tudi zgodovinsko ozadje podmodelov in kako ter s kakšnim namenom so se razvijali. Vsak model poskuša zadovoljiti tri glavne potrebe prebivalcev, vendar pridemo do spoznanja, da pri tem niso vsi enako učinkoviti. Obravnavamo tudi strategijo, imenovano Evropa 2020, ki prav tako skuša izboljšati stanje v Evropi. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako evropski socialni podmodeli vplivajo na revščino in socialno izključenost v posameznih evropskih državah. Primerjamo anglosaksonski, kontinentalni, skandinavski in mediteranski model ter statistične podatke o tem, kolikšnemu deležu prebivalstva grozita revščina in socialna izključenost v državah, za katere so ti modeli značilni. Dodatno primerjamo še vpliv podmodelov na zaposlenost mladih, možnost izobraževanja in usposabljanja za drugo zaposlitev, državne izdatke itd. Po statistični metodi primerjave dobimo rezultate, ki pokažejo, da je skandinavski model, ki velja za zgled drugim modelom, res najboljši pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti, saj države skandinavskega modela prekašajo države ostalih modelov v večini postavk. Izkaže se tudi, da je mediteranski model najmanj učinkovit pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti. Na koncu je dodanih še nekaj predlogov za morebitne izboljšave in pomoč modelom pri reševanju problema revščine in socialne izključenosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-12 17:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100759</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13941</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
