Analiza javnega mestnega potniškega prometa z napovedovanjem časovnih vrstSchwarzmann, Anže (Avtor) Guid, Matej (Mentor) javni potniški prometavtobusičas trajanja vožnještevilo potnikovzunanji dejavnikivremenski podatkiznanost o podatkihnapovedovanje časovnih vrstARIMAXJavni potniški promet je pomemben sestavni del vsakega večjega mesta, saj omogoča preprosto in med drugim tudi okolju bolj prijazno potovanje po mestu. Pričakujemo lahko, da se bo s povečevanjem števila prebivalstva povečevalo tudi povpraševanje po prevozih z javnim potniškim prometom. Še zlasti pri uporabi mestnih avtobusov se med potniki kot ena izmed najpomembnejših pomanjkljivosti šteje nepredvidljivost časa vožnje. Z namenom, da bi pripomogli k izboljšanju kakovosti javnega potniškega prometa, smo s pomočjo izbranih metod za napovedovanje časovnih vrst analizirali, kako dobro lahko napovedujemo število potnikov na postajališčih in čas vožnje avtobusa med dvema zaporednima postajliščema. Zanimala nas je tudi morebitna povezava med napovedno točnostjo ter nepredvidljivostjo števila potnikov in časa vožnje avtobusov. Razpolagali smo s podatki o prihodih avtobusov na postajališča in o številu potnikov na posameznih postajališčih po posameznih urah v mestu Ljubljana. V naši raziskavi smo uporabili več različnih metod za napovedovanje časovnih vrst. Analizirali smo tudi vpliv vremenskih dejavnikov na točnost napovedi. Pri napovedovanju časa vožnje avtobusa, še posebej pa pri napovedovanju števila potnikov na postajališčih, smo pokazali, da lahko dobro poznavanje vremenskih razmer v bližnji prihodnosti, denimo v naslednjih urah, pomembno vpliva na izboljšanje točnosti napovedi. To smo pokazali s pomočjo primerjave metode ARIMAX, ki pri napovedih uporablja tudi pojasnjevalne spremenljivke, z ostalimi klasičnimi metodami za napovedovanje časovnih vrst. Za predstavnike ostalih metod smo izbrali: (1) AR – avtoregresijski model, (2) ARIMA – avtoregresijski integriran model drsečih sredin in (3) VAR – vektorski avtoregresijski model. Metoda ARIMAX, edina od naštetih metod pri napovedovanju, predvideva, da poznamo prihodnje vrednosti nekaterih spremenljivk, ki sicer niso predmet napovedi. V eksperimentih se je izkazalo, da v primeru, ko se za pojasnjevalne spremenljivke uporabljajo vremenski podatki, metoda ARIMAX vodi do občutno in hkrati tudi konsistentno boljših napovedi. Po pričakovanjih se je izkazalo, da so napovedne točnosti boljše v poletnih mesecih in ob koncih tedna, ko je število potnikov manjše in ko so časi vožnje avtobusov praviloma krajši. Enako velja tudi za postajališča, ki niso v samem središču mesta. Pokazali smo, da število potnikov na postajališču nima pomembnega vpliva na izboljšanje točnosti napovedi časa vožnje avtobusa med dvema zaporednima postajališčema. Eksperimentalni rezultati tudi dajejo slutiti, da povečan promet sam po sebi ne pomeni nujno večje nepredvidljivosti trajanja vožnje.20182018-04-12 10:20:02Magistrsko delo/naloga100756VisID: 19564sl