Nevrotoksičnost izbranih nanomaterialov za modelne nevretenčarjeKos, Monika (Avtor) Drobne, Damjana (Mentor) Zidar, Primož (Komentor) nevrotoksičnostnanomaterialibiomarkerjiacetilholinesterazastrupenostni testizbirno vedenjenano srebronano cerijev (IV) oksidnano titanov dioksidmedonosna čebelaApis mellifera carnicaenakonožciPorcelio scabersolinski rakiArtemia sp.Osrednji namen te doktorske naloge je bil raziskati nevrotoksični potencial izbranih nanomaterialov (NM), srebra, cerijevega (IV) oksida in titanovega dioksida, pri dveh kopenskih nevretenčarjih, medonosni čebeli Apis mellifera carnica in enakonožcu Porcellio scaber. Organizma smo izpostavili v kroničnih prehranjevalnih testih, v katerih smo spremljali preživetje in prehranjevalno vedenje, izbirno/izogibalno ter druge spremembe v vedenju. Po izpostavitvi organizmov so sledile analize izbranih biokemijskih biomarkerjev, adsorbcije NM na telesno površino pri čebelah in celokupne elementarne koncentracije v enakonožcih. Nevrotoksični potencial NM smo spremljali s študijo holinergičnega sistema, ki je pomemben živčni prenašalni sistem pri čebelah in enakonožcih. Natančneje, spremljali smo aktivnost encima acetilholinesteraze (AChE) v vodi-topni in detergentu-topni frakciji v tkivnih homogenatih iz 3 telesnih kompartmentov čebel (glav, trupov in vzorcev hemolimfe) in v celih enakonožcih z odstranjenim zadnjim črevesom. Pri čebelah smo izvedli dodatno karakterizacijo AChE in vivo z uporabo diazinona, ki je specifični inhibitor AChE z znanim mehanizmom delovanja; ter in vitro z metodo nativne poliakrilamidne gelske elektroforeze v nedenaturirajočih pogojih in specifičnega barvanja AChE. Ker večina kovinskih in kovinskih oksidnih NM lahko povzroči oksidativni stres, smo analizirali aktivnost encima glutation S-transferaze, ki je pokazatelj razstrupljevalnih procesov. Analizirali smo tudi vsebnost proteinov kot pokazatelja metabolnega stanja organizma zaradi energetsko zahtevnih kompenzatornih in razstrupljevalnih mehanizmov. S testnima organizmoma smo izvedli tudi različne vedenjske teste, v katerih smo z možnostjo sočasne izbire med neonesnaženo in onesnaženo hrano ali prstjo (le pri enakonožcih) preizkušali prehranjevalno in raziskovalno vedenje, testirali sposobnost zaznave onesnažene hrane ali prsti in sposobnost izbire med neonesnaženo in onesnaženo hrano ali prstjo (t.j. preference ali izogibanja).[M. Kos]20182018-04-12 07:45:03Doktorsko delo/naloga100754UDK: 620.3:615.9:502/504(043.3)=163.6VisID: 151127COBISS_ID: 920695sl