Vključevanje vsebin o bioplastiki v pouk kemije v osnovni šoliPeternelj, Aleš (Avtor) Ferk Savec, Vesna (Mentor) bioplastikaaktivni pouksamostojno eksperimentalno delodelo z besedilomsplošna študijska strategijatrajnost in kakovost znanja kemijesituacijski interesV zadnjem desetletju se je kot odziv na okoljsko problematiko, povezano s plastiko, na tržišču pojavilo veliko novih bioplastičnih materialov, s katerimi se učenci srečujejo v vsakodnevnem življenju, zato je pomembno, da jih poznajo. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljena teoretična izhodišča o polimerih, s posebnim poudarkom na bioplastiki, ter o aktivnem pouku naravoslovnih vsebin. Rezultati, ki so bili pridobljeni v raziskavi, so predstavljeni v empiričnem delu magistrskega dela. Raziskava je bila izvedena z namenom pridobitve podatkov o trajnosti in kakovosti znanja, usvojenega z aktivnim poukom, ter spodbuditi situacijski interes učencev za usvajanje znanja o bioplastiki pri pouku kemije v 9. razredu osnovne šole. V raziskavo je bilo vključenih 197 učencev, ki so s samostojnim delom usvajali znanje s področja o bioplastiki. Kontrolna skupina je znanje o bioplastiki usvajala s pomočjo poljudnega članka po korakih splošne učne strategije, medtem ko je eksperimentalna skupina znanje usvajala s pomočjo samostojnega eksperimentalnega dela po navodilih. Kontrolna in eksperimentalna skupina sta bili oblikovani tako, da med njima na predpreizkusu znanja ni bilo statistično pomembnih razlik. Po izvedenih učnih urah so učenci eksperimentalne in kontrolne skupine najprej rešili preizkus znanja in vprašalnik glede situacijskega interesa za usvajanje znanja o bioplastiki. Tri tedne zatem so učenci obeh skupin rešili še pozni preizkus znanja. Rezultati, ki so bili pridobljeni v raziskavi, so pokazali, da učenci eksperimentalne skupine v trajnosti in kakovosti usvojenega znanja ne dosegajo statistično pomembno boljših rezultatov od svojih sovrstnikov iz kontrolne skupine. Prav tako tudi glede na spol med dekleti in fanti na preizkusu in poznem preizkusu znanja ni bilo statistično pomembnih razlik v usvojenem znanju. Pri situacijskem interesu za usvajanje novih vsebin o bioplastiki je mogoče trditi, da med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine ni bilo razlik, saj nobena skupina ni pokazala večjega interesa za usvajanje znanj na temo bioplastike. Tudi za situacijski interes, gledano po spolu, ne moremo trditi, da so fantje pokazali višji situacijski interes za usvajanje novih znanj o bioplastiki. Povzamemo lahko, da v povezavi s proučevanimi dejavniki med obravnavanima pristopoma v raziskavi ni bilo ugotovljenih razlik glede primernosti za uporabo pri poučevanju vsebin o bioplastiki. V nadaljnjih raziskavah bi bilo mogoče razširiti vzorec sodelujočih tako, da bi vključili učence iz celotne Slovenije, raziskavo prilagoditi za populacijo dijakov, prav tako bi bilo zanimivo proučiti druge možnosti za aktivni pouk o bioplastiki ter pridobiti mnenje in izkušnje učiteljev kemije o poučevanju vsebin, povezanih z bioplastiko.[A. Peternelj]20182018-04-04 03:17:43Magistrsko delo/naloga100622UDK: 54:373.3(043.2)COBISS_ID: 11955273sl