Ocene in izkušnje študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem v enoti intenzivnega zdravljenjaPevec, Špela (Avtor) Djekić, Bernarda (Mentor) kritično bolnisimulirano klinično okoljevloga mentorjanaklonjenost do študentaUvod: Zdravstvena nega kritično bolnih pacientov je kompleksna in zahtevna. Študentje se med izobraževanjem v to okolje vključujejo v okviru kliničnega usposabljanja. Umeščanje pred kliničnim usposabljanjem pridobljenega znanja v prakso je za študente pogosto težavno. Pomembno vlogo v učnem procesu imajo nekatere pozitivne in negativne izkušnje. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti klinično usposabljanje v enoti intenzivnega zdravljena, s poudarkom na ocenah in izkušnjah študentov v povezavi s teoretičnim in praktičnim znanjem, strahom, pričakovanji in z delom mentorjev. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izkušnje študentov s kliničnim usposabljanjem so bile raziskane z anketiranjem 95 študentov 3. letnika študijskega programa Zdravstvena nega, 1. stopnja, na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, redni in izredni študij. Anketiranje je potekalo po končanem kliničnem usposabljanju s tega področja, in sicer od marca do junija 2017. Rezultati: Anketiranci so pred kliničnim usposabljanjem ocenjevali, da imajo premalo teoretičnega in praktičnega predznanja, vendar pri prenosu že usvojenih znanj v klinično okolje niso prepoznali težav. Po kliničnem usposabljanju študentje ocenjujejo, da so pridobili najvišjo mogočo raven novih znanj in veščin. Študentje pred začetkom kliničnega usposabljanja navajajo strah zaradi pričakovane kompleksne obravnave kritično bolnih, uporabe tehnološko naprednih in zahtevnih aparatur, otežene komunikacije z nezavestnim pacientom, pričakovanih težkih zdravstvenih stanj kritično bolnih in pričakovanih težav pri vključitvi v zdravstveni tim. Tudi po kliničnem usposabljanju študentje ocenjujejo, da je bilo delo stresno in zahtevno. Za klinično usposabljanje je imela večina visoka pričakovanja (46, 48 %). V veliki večini potrjujejo, da so bili z izvedbo zelo zadovoljni. Odnosi s kliničnimi mentorji so bili spoštljivi (78, 82 %). Najbolj pozitivna izkušnja je bila možnost aktivnega vključevanja v delo (66, 69 %). Najbolj negativna izkušnja po oceni anketiranih je bilo pretirano doživljanje pacientovega zdravstvenega stanja (45, 47 %). Razprava in sklep: Naša raziskava, podobno kot druge, kaže, da je zelo pomembno teoretično in praktično znanje, ki ga študent pred kliničnim usposabljanjem dobi na fakulteti. Anketiranci so potrdili potrebo po predhodnem simuliranem kliničnem usposabljanju. V okolju intenzivnega zdravljenja študent potrebuje neprekinjeno spremljanje in podporo kliničnega mentorja. Zelo pomembno je tudi, da so klinični mentor in drugi zaposleni študentom na voljo za pogovor ob stresnih situacijah. Anketiranci so bili na oddelkih lepo sprejeti. Klinično usposabljanje je kljub strahu, ki so ga občutili pred njegovim začetkom, izpolnilo njihova pričakovanja.20182018-03-31 07:46:22Diplomsko delo/naloga100609VisID: 81988COBISS_ID: 5410667sl