Gospodarnost predelave sadja v žganjeFlorjančič, Aljaž (Avtor) Bernik, Rajko (Mentor) žganjekuhasadno žganjedestilacijske napravedestilacijafermentacijaS to raziskavo smo želeli ugotoviti finančni izkoristek žganjekuhe v manjšem obsegu, ki se lahko izvaja kot dodatna dejavnost na kmetiji oziroma kjerkoli, kjer želijo na koristen način porabiti viške sadja. Poskus je bil izveden v Ljubljani, uporabili smo sadje iz sadovnjaka, ki se nahaja v neposredni bližini objekta v katerem smo izvajali vse postopke znotraj procesa žganjekuhe (od pobiranja ter pranja sadja do končnega finega kuhanja). V poskusu smo merili vse parametre, ki na koncu vplivajo na končni strošek omenjene dejavnosti; poraba časa, energenta, vode, finančni sredstev ter izplen destilata. Celoten poskus se je pričel 27. 8. 2014 s pobiranjem sadja, čemur je sledilo pranje in mletje sadja ter polnjenje le tega v fermentacijske posode. Po končani fermentaciji smo nastalo drozgo prvič prekuhali in sicer v 39 ponovitvah. S prvo prekuho smo tako dobili 268,5 litra surovega žganja, ki smo ga nato v 6 ponovitvah druge destilacije predestilirali v končni produkt in s tem 11. 12. 2014 zaključili s poskusom. Ugotovili smo, da stroške predelave lahko pokrijemo kljub temu, da nimamo svojega sadja ter energenta, ki prestavljata najvišje stroške, vendar lahko zaslužek občutno povečamo, če imamo sadje iz lastnega sadovnjaka ter za kurivo uporabljamo svoj les.[A. Florjančič]20182018-03-31 07:45:34Diplomsko delo/naloga100589UDK: 663.55:634.1(043.2)VisID: 151091COBISS_ID: 8960121sl