Kaznovalna odškodninaVarl, Maruša (Avtor) Polajnar - Pavčnik, Ada (Mentor) kaznovalna odškodninanekompenzatorne odškodninenačelo popolne odškodnineprepoved obogatitve oškodovancakaznovalna funkcija odškodninskega pravaodvračalna funkcija odškodninskega pravaodvzem protipravno pridobljene koristipriznanje tujeKaznovalna odškodnina je eno izmed najbolj spornih institutov civilnega prava. Njeni bistveni značilnosti sta nadkompenzatornost in posebna zavržnost povzročiteljevega ravnanja kot pogoj za njeno določitev. Izhaja iz anglosaksonskega prava, kjer se je najbolj razvila znotraj ameriškega prava, medtem ko ji kontinentalno pravo tradicionalno ni naklonjeno. Predmet raziskovanja tega dela so najprej značilnosti kaznovalne odškodnine v ameriškem pravu ter iz nje izhajajočih spornih vprašanj. Razloge za njen razvoj je iskati v družbenih značilnosti okolja, v katerem se je razvijala. V ameriškem pravnem okolju so k njenemu razvoju pomembno pripomogli zlasti šibkejši sistem socialnega varstva, zaupanje v delovanje trga in tržnih zakonitosti, pomembnost ekonomske analize prava za ureditev odškodninskega prava ter večja pasivnost države pri zagotavljanju uresničevanja pravnih pravil, zaradi česar se od posameznikov zahteva večja aktivnost, za katero je potrebno zagotoviti ustrezne spodbude. Tradicionalno in večinoma tudi v sodobnem pravu je kaznovalna odškodnina institut nepogodbenega odškodninskega prava, vendar so se v zadnjem času pojavila stališča, da je takšno umestitev potrebno preseči in njeno uporabo dopustiti tudi na področju poslovne odškodninske odgovornosti. Temeljni funkciji odškodninskega prava, ki ju uresničuje kaznovalna odškodnina, sta kaznovalna in odvračalna oziroma preventivna funkcija, poleg tega pa uresničuje tudi številne druge funkcije. Primerjalnopravna analiza proučuje elemente kaznovanja v kontinentalnem pravu in v pravu EU. Z vidika kontinentalnega prava je za presojo dopustnosti priznanja tuje sodne odločbe s kaznovalno odškodnino pomembno zlasti dejstvo, da ima ta v nekaterih primerih lahko funkcijo kompenzacije oškodovanca, ki je brez nje ne bi bilo mogoče doseči. Njena opredelilna značilnost je tudi to, da je pogoj njene utemeljenosti posebna zavržnost povzročiteljevega ravnanja, ki zato zasluži kaznovanje. V tem smislu kaznovalna odškodnina odstopa od splošnih pravil odškodninskega prava, kjer stopnja krivde za nastanek odškodninske obveznosti praviloma ni pomembna. Najbolj sporna elementa kaznovalne odškodnine sta njena umestitev v civilno pravo, s čimer je povzročitelju škode odvzeto varstvo, ki ga ponuja kazensko pravo, ter obogatitev oškodovanca, ki takšno odškodnino prejme. Kontinentalno pravo je kaznovalni odškodnini zaradi opisanih razlogov tradicionalno izrazito nenaklonjeno. Kljub temu pa je pri posameznih institutih kontinentalnega prava, zlasti v primerih namernih in dobičkonosnih kršitev osebnostnih pravic, antitrusta in konkurenčnega prava mogoče zaslediti nekatere elemente kaznovalne odškodnine, zlasti njene preventivne funkcije. Prav tako je v pravu EU in sodni praksi Sodišča EU poudarjena učinkovitost civilnih sankcij, s katerimi naj države članice zagotovijo spoštovanje prava EU. Delo proučuje tudi razmerje med kaznovalno odškodnino in civilnopravnim odvzemom protipravno pridobljene koristi. Kadar protipravno pridobljene koristi povzročitelju škode ni mogoče odvzeti s kazensko- ali upravnopravnimi sankcijami, jo je potrebno odvzeti znotraj civilnega prava. Načelu prepovedi okoriščenja na račun drugega je potrebno v tem primeru dati prednost pred prepovedjo obogatitve oškodovanca. Končno delo podaja sklepne ugotovitve in napotke za nadaljnji razvoj in uporabo kaznovalne odškodnine in institutov z elementi kaznovanja v kontinentalnem pravu. Z vidika kontinentalnega prava je bistveno razločevanje med kaznovalno funkcijo kaznovalne odškodnine v ožjem smislu ter drugimi funkcijami, ki jih prav tako uresničuje. Kaznovanje v ožjem smislu retribucije je z vidika kontinentalnega prava nedopustno, medtem ko zagotavljanje odvračalne funkcije, zagotavljanje učinkovitosti prava in odvzem protipravno pridobljene koristi niso. Čeprav to v posameznih primerih lahko pomeni nadkompenzacijo oškodovanca, je potrebno dati prednost uresničevanju zgornjih funkcij pred preprečitvijo obogatitve oškodovanca, saj so te sistemsko pomembnejše in imajo bolj daljnosežne posledice kot obogatitev posameznega oškodovanca. To je potrebno upoštevati tudi v postopku priznanja tuje sodne odločbe, ki vsebuje kaznovalno odškodnino, ki naj jo sodišče prizna v delu, v katerem ne gre za kaznovanje v ožjem smislu retribucije.20182018-03-31 07:45:04Doktorsko delo/naloga100588VisID: 80061COBISS_ID: 16085841sl