Sočutno starševstvo in vzgojni stili v eno- in dvostarševski družiniNovak, Petra (Avtor) Poljak Lukek, Saša (Mentor) Urh, Katarina (Avtor) Presker, Martina (Avtor) sočutno starševstvodružinarazvoj družineodnosiregulacija čustevčustvavzgojavloga mame in očetamožganistili vzgojeVzgoja otroka je ena izmed najtežjih vsebin življenja, v katero so starši neposredno vpleteni v procesu svojega delovanja. Otrok se rodi v že ustaljen sistem, ki si ga zakonca oziroma partnerja ustvarita še pred rojstvom otroka. Z vsakim novorojenim otrokom je treba vzpostaviti novo družinsko ravnovesje, da se bo družina lahko razvijala naprej. Pri razvoju otroka v družini ima najpomembnejšo vlogo odnos, ki ga starša vzpostavita z njim takoj ob njegovem rojstvu. Enako pomembno je tudi čustveno vzdušje, ki vlada v družinskem sistemu. Z magistrskim delom smo želeli poglobljeno raziskati doživljanje določenega čustva, kakšen pomen ima za posameznika, kakšno je ozadje pri izražanju čustva in kako se njegovo doživljanje prenaša iz generacije v generacijo. Pri raziskavi smo uporabili kvalitativno in kvantitativno metodo. S kvantitativno raziskavo smo dobili vpogled, kateri tip vzgoje pri slovenskih družinah prevladuje in koliko je izraženo emocionalno starševstvo. Raziskave se je prostovoljno udeležilo 392 (77,5 %) staršev iz dvostarševskih družin, 112 (22,5 %) pa iz enostarševskih. Ugotovili smo, da je v družinah, kjer starši svoje otroke vzgajajo avtoritativno, prisotne več čustvene uglašenosti med družinskimi člani in da med čustveno regulacijo in stilom starševstva v dvostarševski družini obstajajo statistično pomembne povezave tako pri stilu starševstva matere kot očeta. V dvostarševski družini je kakovost emocionalnega starševstva statistično pomembno višja kot v enostarševski družini. V obeh tipih družin prevladuje avtoritativni stil vzgoje, in to pri obeh spolih. Pri materah je kakovost emocionalnega starševstva statistično pomembno višja kot pri očetih, višja je tudi pri mlajših starših. Več permisivnosti je prisotne pri materah. Starši, ki so kakovost emocionalnega starševstva do svojih otrok ocenili višje, so statistično pomembno višje ocenili tudi kakovost emocionalnega starševstva svojih staršev. Drugi del naše raziskave je predstavljala kvalitativna metoda. Podatke, pridobljene s pomočjo intervjujev, smo analizirali s fenomenološkim pristopom. S to metodo smo dobili poglobljen vpogled v posameznikovo doživljanje določenega čustva in v doživljanje starševstva. Prav tako smo ugotavljali, ali se vzorci čustvenega odzivanja na določeno čustvo prenašajo iz primarne družine. V raziskavo je bilo vključenih 11 staršev, 7 jih je prihajalo iz dvostarševskih družin, 4 pa iz enostarševskih. V raziskavi je sodelovalo 8 žensk in 3 moški, njihova povprečna starost je bila 35,4 leta. Zaključke, ki smo jih pridobili z raziskavo, je treba razumeti z upoštevanjem omejitve raziskovalnega vzorca, saj ima vsak posameznik svojo predstavo in način doživljanja in izražanja čustev in doživljanje starševstva na podlagi lastnih primarnih izkušenj ter na podlagi trenutne doživljajske situacije oziroma trenutnega počutja. Rezultati naše raziskave so pomemben prispevek k razvoju uveljavljanja sočutnega starševstva kot enega od novodobnih načinov vzgoje, kjer se starši pri vzgoji svojega otroka zavzemajo za zdrav razvoj čustvovanja. Otrok tako v odraslem obdobju svojih čustev ne zatira, ampak se uspešno spopada tako s težkimi čustvenimi impulzi kot tudi s tistimi, ki nas radostno zadovoljujejo in nas vodijo v uspešne in srečne posameznike. Prav tako daje naša raziskava možnost za nadaljnje raziskovanje na tem področju in za bolj podroben vpogled v posameznikovo doživljanje starševstva ter čustvene regulacije.[P. Novak, M. Presker, K. Urh]20182018-03-23 16:07:04Magistrsko delo/naloga100529UDK: 316.362.1:159.922.2(043.2)VisID: 19679COBISS_ID: 7846746sl