<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merske lastnosti testa nadzora trupa</dc:title><dc:creator>Jelen,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>test nadzora trupa</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje trupa</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:subject>učinek stropa</dc:subject><dc:description>Uvod: Test nadzora trupa je kratko, preprosto merilno orodje, ki ocenjuje nadzor trupa. Sposobnost nadzora trupa pa je treba oceniti pri pacientih z nižjo stopnjo premičnosti. Štiri naloge testa ocenjujejo obračanje iz položaja na hrbtu na obe strani, usedanje iz ležečega položaja ter ravnotežje v sedečem položaju. Končni izid je lahko od 0 do 100 točk, pri čemer višji izid pomeni boljšo sposobnost. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti merske lastnosti testa nadzora trupa pri različnih populacijah preiskovancev. Metode: Literatura je bila pridobljena za obdobje do decembra 2017. Pregledane so bile podatkovne zbirke PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Vključene so bile raziskave, ki so bile v celoti objavljene v angleškem jeziku in so proučevale vsaj eno izmed merskih lastnosti testa nadzora trupa. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 16 raziskav. V treh so proučevali zanesljivost, v šestnajstih veljavnost, sposobnost zaznati spremembe pa v sedmih raziskavah. Rezultati zanesljivosti so pokazali, da je test nadzora trupa srednje do zmerno notranje skladen (α = 0,749–0,83), ima odlično zanesljivost posameznega preiskovalca (ICC = 0,979) in zelo dobro zanesljivost med preiskovalci (rs = 0,76). Veljavnost je v večini primerov zmerna do zelo dobra (0,39–0,91). Z visoko občutljivostjo (61,5–100 %) in specifičnostjo (53–100 %) je z različnimi napovednimi modeli, ki vsebujejo test nadzora trupa, mogoče napovedati sposobnost hoje. Z njim je mogoče napovedati tudi ravnotežje, funkcijsko samostojnost, izid premičnosti, dolžino bivanja v rehabilitacijski ustanovi in mesto odpusta. Je dobro odziven (ROC = 0,92), z visokim učinkom stropa (do 100 %). Zaključek: Test nadzora trupa se je izkazal kot zanesljiv, veljaven in odziven pri ljudeh z živčno-mišičnimi boleznimi in pacientih po možganski kapi, pri starostnikih pa izidi niso bili skladni z znanimi lastnostmi testa. Rezultati glede občutljivosti so si nasprotujoči. Zaradi izrazitega učinka stropa je test nadzora trupa najprimernejši za uporabo pri pacientih z nizko stopnjo funkcijske samostojnosti ter pri pacientih, ki so vezani na posteljo. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave merskih lastnosti testa nadzora trupa za različne populacije preiskovancev, pri katerih se ta test uporablja v kliničnem okolju.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-22 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100317</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81943</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5415019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
