<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki inovativnega didaktičnega pristopa na razvoj likovne ustvarjalnosti pri grafičnem oblikovanju v srednji šoli</dc:title><dc:creator>Kač Nemanič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>grafično oblikovanje</dc:subject><dc:description>Teoretični del vsebuje obravnavo značilnosti behaviorističnih, kognitivnih,
konstruktivističnih in humanističnih teorij učenja ter poučevanja. Preučili smo
definicije ustvarjalnosti različnih avtorjev in kriterije ustvarjalnosti ter v okviru
značilnosti likovne ustvarjalnosti dejavnike likovne ustvarjalnosti. Posebna pozornost
je namenjena razvijanju likovne apreciacije. Preučili smo značilnosti percepiranja in
recepiranja umetniških del, programe za opazovanje umetniških del s srednješolci oz.
faze apreciacije in cilje razvoja apreciacije. Osvetlili smo didaktični pomen oblik in
metod dela; osredotočili smo se na pojmovno določitev učnih metod in klasifikacijo
učnih metod ter značilnosti splošnih in specifičnih metod pri likovnem pouku.
Pri obravnavanju vloge didaktične komunikacije smo opredelili pojem didaktična
komunikacija, njene značilnosti in vrste didaktične komunikacije ter preučili njeno
vlogo in pomen.
V empiričnem delu je zasnovan didaktični eksperiment. Predmet raziskave je preizkus
inovativnega pristopa učenja in poučevanja oz. posodobitev učenja ter poučevanja
v praksi. Uporabili smo metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja z obliko
enofaktorskega eksperimenta. Modaliteti sta predstavljali različne didaktične metode;
po eni strani klasične, po drugi pa eksperimentalne metode dela. Eksperimentalni
program se je od kontrolnega razlikoval v inovativnem pristopu učenja in poučevanja. Ta je osnovan na sklopu didaktičnih odločitev: ustrezni uporabi, razmerju in dinamičnem prepletanju splošnih ter specifičnih metod dela, oblik in izbiri medijev ter ustrezni didaktični komunikaciji. Merjenje začetnega stanja je pokazalo, da so v raziskovanju zajete skupine dijakov v vseh raziskovalno pomembnih značilnostih izenačene oziroma zelo primerljive. Analiza rezultatov zaključnega merjenja, ki je bila izvedena z Mann Whitneyjev U-preizkusom za neodvisne vzorce, pa je pokazala statistično pomembno boljše rezultate dijakov eksperimentalne skupine. Preučili smo učinkovitost eksperimenta z vidika splošne likovne ustvarjalnosti, ravni ustvarjalnega razvoja kot specifičnega učinka ter z vidika razvoja skupnih likovnih zmožnosti kot globalnega učinka. Zanimal nas je tudi odnos dijakov do pouka grafičnega oblikovanja in sicer stališča in mnenja dijakov o značilnostih predmeta Grafično oblikovanje in stališča dijakov o zadovoljstvu z metodami, oblikami in didaktično komunikacijo. Tudi v tem primeru je bila analiza rezultatov izvedena z Mann Whitneyjev U-preizkusom za neodvisne vzorce, ki je prav tako pokazala statistično pomembno boljše rezultate dijakov eksperimentalne skupine.
Rezultati raziskave so potrdili postavljene hipoteze o pozitivnem učinku uporabe
inovativnega pristopa učenja in poučevanja pri grafičnem oblikovanju v srednji šoli
na razvoj ustvarjalnosti, osnovanem na sklopu didaktičnih odločitev, to je: uporabi
in razmerju splošnih in specifičnih metod dela, oblik ter izbire medijev in ustrezni
didaktični komunikaciji. Prav tako smo potrdili pozitiven učinek eksperimentalnega
programa na odnos dijakov. Izsledki raziskave naj bi pripomogli k oblikovanju modela
za načrtovanje in izvajanje pouka grafičnega oblikovanja ter smernic o izobraževanju učiteljev za njegovo učinkovito poučevanje.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-03-21 03:23:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100277</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11947081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
