<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv medpredmetnega povezovanja na uspešnost učencev pri pouku likovne vzgoje</dc:title><dc:creator>Huzjak,	Miroslav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tacol,	Tonka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovna vzgoja</dc:subject><dc:description>Povezovanje šolskih predmetov v vzgojno-izobraževalnem procesu omogoča holistično razumevanje sveta ter sintezo in prenos znanja. Pri izvajanju medpredmetnega povezovanja pa je mogoče storiti napako ter na določenem področju vsiliti pojme in koncepte, ki na to področje ne sodijo. Pri predmetu likovna vzgoja do te napake prihaja, zato ker učitelji medpredmetno povezovanje (korelacijo) radi izvajajo na podlagi likovnega motiva, ne pa na temelju likovnih pojmov. Posledica tega so slabi kognitivni, psihomotorični in afektivni rezultati poučevanja. Glede na to, da se z osredinjanjem na motiv ne usvajajo likovni pojmi in likovno znanje, pri takšnem povezovanju (koreliranju) ne pride do prenosa znanja. Likovnoustvarjalni pristop brez likovnih pojmov ter poznavanja likovnih materialov in postopkov za njihovo uporabo pogosto pripelje do stereotipnih, šabloniziranih in neindividualnih prikazov motivov. Odsotnost likovnega besednjaka in likovne percepcije učencem poleg tega slabi sposobnost za kritično vrednotenje in estetsko presojanje lastnih, tujih in umetniških del. Mogočo rešitev tega problema ponuja pristop medpredmetnega povezovanja na ravni prevoda; dobro poznavanje likovnega jezika omogoča iskanje sorodnih pojmov in sorodnih struktur na drugih področjih, pri tem pa nam pomaga jezikoslovna teorija strukturalizma. Zato so poglavitni cilji te raziskave ugotoviti, kako strukturalno medpredmetno povezovanje (strukturalna korelacija) pri poučevanju likovne vzgoje vpliva na celostni likovni razvoj (kognitivni, afektivni in psihomotorični) učenca, motivacijo učenca in na njegovo sposobnost kritičnega vrednotenja. Cilj je tudi oblikovati smernice za načrtovanje, izvedbo in za izobraževanje učiteljev za uporabo didaktičnega modela medpredmetnega povezovanja. Raziskava je bila opravljena v štirih šolah na vzorcu 403 učencev v prvih, petih in v osmih razredih. Pokazalo se je, da so učenci, vključeni v proces poučevanja z medpredmetnim povezovanjem, bolje razumeli likovne in druge pojme kot učenci v kontrolni skupini. Rezultati so večinoma statistično pomembno višji pri učencih na predmetni stopnji, nekoliko manj vidne razlike pa so pri učencih na razredni stopnji. Učenci eksperimentalne skupine so dosegli statistično pomembno boljši prenos znanja, višjo stopnjo motivacije, boljšo občutljivost za likovne materiale in postopke, višjo stopnjo izvirnosti in individualnosti ter stopnjo kritičnega vrednotenja in estetskega ocenjevanja</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-21 03:22:26</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100272</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11947849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
