<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izbranih zdravilnih učinkovin na vezavo bilirubina na serumski albumin</dc:title><dc:creator>Arčan,	Ane Mary	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Lovro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bilirubin</dc:subject><dc:subject>albumin</dc:subject><dc:subject>hiperbilirubinemija</dc:subject><dc:subject>Gilbertov sindrom</dc:subject><dc:subject>kernikterus</dc:subject><dc:subject>zlatenica</dc:subject><dc:subject>hepatična encefalopatija</dc:subject><dc:subject>zaščitno  delovanje</dc:subject><dc:description>Bilirubin je katabolni produkt hema, ki je sestavni del hemoglobina, mioglobina, citokromov, katalaze in peroksidaze. V celicah se hem s hem oksigenazami pretvarja v biliverdin in slednji z biliverdin reduktazo v bilirubin. Pri zdravih ljudeh je vrednost celokupnega bilirubina v krvi med 5 in 17 µM. Bilirubin je lipofilna molekula, ki se ob prihodu v kri nekovalentno veže na serumsko beljakovino albumin. Nastane vodotopen kompleks albumin-bilirubin, ki potuje po krvi. Nevezanega oz. prostega bilirubina je v serumu zelo malo, pri zdravih ljudeh okoli 10 nM, vendar je v ravnovesju z bilirubinom, vezanim na albumin. Prevelike koncentracije bilirubina delujejo nevrotoksično in lahko povzročijo okvaro osrednjega živčevja pri novorojenčkih (kernikterus) ali pri odraslih z odpovedjo jeter (bilirubinska encefalopatija). Nekatere zdravilne učinkovine lahko prek kompetitivne interakcije z bilirubinom na vezavnih mestih na albuminu povzročijo sproščanje bilirubina. Tako se lahko poveča koncentracija prostega bilirubina v krvi. V nalogi nam je s štirimi metodami uspelo dokazati, da med bilirubinom in ibuprofenom prihaja do kompeticije za vezavo na albumin in da ibuprofen izpodriva bilirubin z vezavnega mesta. Ugotovili smo, da ima podoben učinek izpodrivanja bilirubina z vezavnega mesta na albuminu tudi ketoprofen, ki je strukturno sorodna molekula. Zasnovali smo ogrodje modela, s katerim bi lahko v prihodnosti izvajali visokozmogljive metode rešetanja spojin (angl. high-throughput screening) in identificirali zdravilne učinkovine, ki vplivajo na vezavo bilirubina na albumin. Zaenkrat namreč nimamo popolnega znanja o tem, katere zdravilne učinkovine lahko povzročijo interakcijo z bilirubinom na vezavnem mestu na albuminu.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-17 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100248</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151045</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4664399</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
