<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OBLIKOVANJE MODELA ZA OBRAVNAVO VPLIVA ORGANIZACIJSKE KLIME NA ZAVZETOST ZAPOSLENIH</dc:title><dc:creator>LEKŠAN,	SAŠA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>zavzetost</dc:subject><dc:subject>vpliv</dc:subject><dc:subject>faktorska analiza</dc:subject><dc:subject>regresijska analiza</dc:subject><dc:subject>merski pripomoček</dc:subject><dc:description>Vpliv organizacijske klime na zavzetost zaposlenih je manj raziskana tema, ki povezuje dva dobro raziskana pojma: organizacijsko klimo in zavzetost zaposlenih. Za merjenje obeh so na voljo številni merski instrumenti, ki so lahko osnova za oblikovanje vprašalnikov za obravnavo organizacijske klime kot dejavnika zavzetosti zaposlenih.
Namen magistrskega dela je bil oblikovanje modela, ki bi omogočal oceno in obravnavo vpliva organizacijske klime na zavzetost zaposlenih. Cilj dela je bil preveriti uporabnost modela in preveriti teoretska pričakovanja o strukturi obeh pojmov in o vplivu organizacijske klime na zavzetost zaposlenih v izbrani organizaciji državne uprave. Podatke smo zbrali s pomočjo anketne raziskave. Za obdelavo podatkov in preverjanje hipotez smo uporabili faktorsko analizo in regresijsko analizo.
Izhodiščne petdimenzionalne strukture organizacijske klime in tridimenzionalne strukture zavzetosti nismo mogli potrditi. Z eksploratorno faktorsko analizo smo zato oblikovali pet novih dimenzij organizacijske klime: zaupanje, odprtost in medosebni odnosi, usposabljanje in razvoj, vodenje, delovna uspešnost in kadrovska politika ter mehanizmi človeških virov, oblikovali pa smo tudi dve novi dimenziji za zavzetosti: občutki in navdušenost ter intenzivnost dela. Regresijska analiza je pokazala, da dimenzije organizacijske klime, usposabljanje in razvoj, delovna uspešnost in kadrovska politika ter mehanizmi človeških virov vplivajo na dimenzijo zavzetosti občutki in navdušenost.
Raziskava je pokazala, da lahko obravnavana organizacija z usposabljanjem in razvojem zaposlenih, delovno uspešnostjo in ustrezno kadrovsko politiko ter z mehanizmi človeških virov vpliva na večjo zavzetost zaposlenih. Oblikovani merski model je lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje v državni in javni upravi ter za primerjalno analizo pojavnosti obravnavanih konstruktov v javnem in zasebnem sektorju.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-16 13:20:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100228</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
