<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Igrišče vrtca kot prostor za aktivno učenje in igro otrok</dc:title><dc:creator>Cencelj,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo preučuje igrišče vrtca kot prostor za aktivno učenje in igro otrok.
V teoretičnem delu sem predstavila pomen participacije otrok in vlogo notranjega in zunanjega prostora za igro in učenje otrok v predšolskem obdobju, s poudarkom na igrišču vrtca. Ob tem sem izhajala iz standardov in normativov za otroška igrišča, ki jih določa zakonodaja, ter opisala poglede nekaterih sodobnih pedagoških pristopov na vlogo prostora in vlogo odraslega v vrtcu.
Raziskava je kvantitativna. V vzorec je bilo vključenih 78 strokovnih delavcev oz. delavk iz treh vrtcev. S pomočjo anketnih vprašalnikov za strokovne delavce in delavke, ki delajo v oddelkih otrok od 4. do 6. leta starosti, sem raziskovala, kakšno vlogo ima igrišče, njegova urejenost in funkcionalnost pri organizaciji igre in učenja na prostem. Zanimalo me je, ali je zadovoljstvo z urejenostjo in funkcionalnostjo igrišča povezano s tem, da ga strokovne delavke več in bolj učinkovito uporabljajo. Preučevala sem tudi odnos strokovnih delavcev oz. delavk do participacije otrok pri dejavnostih na prostem ter dobljene rezultate primerjala z rezultati podobnih raziskav (Batistič Zorec, 2010; Jan, 2016).
Rezultati raziskovanja kažejo, da se strokovne delavke, vključene v raziskavo, zavedajo pomembnosti otrokove participacije in menijo, da je participacija otrok v vzgojnem procesu nujna. Anketiranke večinoma pravijo, da pri načrtovanju dejavnosti prisluhnejo željam, pričakovanjem in zamislim otrok ter jih vnašajo v načrtovanje in izvedbo vzgojnega dela, kar pa še ne pomeni, da otroci dejansko sooblikujejo dejavnosti oz. življenje v vrtcu. V raziskavi se je torej pokazal razkorak med načelnim stališčem strokovnih delavcev oz. delavk, da je participacija otrok pomembna, in dejanskim ravnanjem v praksi.
Statistična analiza je pokazala, da ocena urejenosti in funkcionalnosti igrišča ne vpliva na dolžino časa bivanja na prostem, iz česar sklepam, da na dolžino bivanja zunaj vplivajo drugi dejavniki, ki mi jih v opravljeni raziskavi ni uspelo ugotoviti.
Tudi analiza povezanosti med količino bivanja zunaj in vključenostjo otrok v načrtovanje aktivnosti ni pokazala statistično pomembnih razlik, kar pomeni, da je participacija otrok pri dejavnostih zunaj neodvisna od časa, ki ga preživijo na igrišču oz. drugje na prostem.
Opravljena raziskava je v nekaterih elementih potrdila rezultate že omenjenih drugih raziskav, ki so preučevale participacijo otrok pri načrtovanju dejavnosti v vrtcu znotraj ali na igrišču. Z izbranim vzorcem sem dobila rezultate, ki sicer kažejo na težave, ki so verjetno aktualne tudi v drugih vrtcih, ob čemer se zavedam, da jih ni mogoče posplošiti na celotno populacijo vrtcev.
Pričakujem, da bodo ugotovitve raziskave prispevale k spreminjanju stališč strokovnih delavk in delavcev glede uporabe igrišča vrtca ter k spreminjanju prakse, predvsem v smeri večjega upoštevanja participacije otrok pri dejavnostih v vrtcu.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-16 04:09:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100214</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11945289</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
