<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA IN MEDNARODNA PRIMERJAVA REFORM JAVNEGA SEKTORJA V ČASU KRIZE</dc:title><dc:creator>MIKULETIČ,	MATJAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarska kriza</dc:subject><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>reforme javnega sektorja</dc:subject><dc:subject>varčevalni ukrepi</dc:subject><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:subject>mednarodna primerjava</dc:subject><dc:description>Zadnja svetovna kriza, ki se je leta 2007 najprej začela v Združenih državah Amerike, je postala globalna, ko se je leta 2008 razširila še v države Evropske unije in Slovenijo. Problemski okvir diplomskega dela se nanaša na analizo in mednarodno primerjavo reform javnega sektorja v času zadnje svetovne krize, ki so jih morale sprejeti slovenska vlada in druge izbrane države iz EU. Namen dela je analizirati reformo slovenskega javnega sektorja v obdobju zadnje krize in jo mednarodno primerjati z ostalimi izbranimi državami EU. Ta problem sem raziskal zato, ker me tema zanima in ker na Fakulteti za upravo doslej še ni bil analiziran v nobenem diplomskem delu. Pri pisanju dela sem si pomagal z raznimi slovenskimi in tujimi viri, knjigami, članki, raziskovalnimi poročili in zakoni. Za iskanje virov sem uporabil tudi svetovni splet. Uporabil sem deduktivno pot oz. tehniko raziskovanja, ki pomeni raziskovanje od splošnih zakonitosti k posameznim značilnostim. Slovenska reforma javnega sektorja v času krize ni v celoti podobna drugim državam EU, ker je kriza v teh državah spodbudila uvajanje reformnih načel, ki temeljijo na novem javnem managementu, v Sloveniji pa je prispevala k bolj centraliziranemu načinu javnega upravljanja. Med varčevalnimi ukrepi v javnih sektorjih evropskih držav je bilo vseeno veliko podobnosti. Slovenija je uspešno izstopila iz krize, ker je njena gospodarska rast v letu 2014 presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. To pomeni, da se je takrat v Sloveniji uradno končala gospodarska kriza, vendar bomo njene posledice še vedno čutili in jih bomo poskušali odpraviti v prihodnjih letih.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-15 14:15:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100212</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
