<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava med civilnim in cerkvenim kazenskim procesnim pravom</dc:title><dc:creator>Pavkovič,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kazensko procesno pravo</dc:subject><dc:subject>Kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>kanonsko pravo</dc:subject><dc:subject>sodišče</dc:subject><dc:subject>subjekti postopka</dc:subject><dc:subject>obdolženec</dc:subject><dc:subject>tožilec itd.</dc:subject><dc:description>S pričujočim magistrskim delom je avtor obdelal temo, ki je v civilno kazenskem procesnem pravu in kazenskem pravu katoliške Cerkve redko zastopana oziroma v tem smislu sploh ni zastopana. Predvsem nam je poznan civilni kazenski postopek, medtem ko je cerkveni kazenski postopek med pravniki, kaj šele med laiki, zelo nepoznan. Avtor je v ospredje obdelave postavil civilno kazensko procesno pravo in njegov postopek, v najpomembnejših področjih pa je za primerjavo podajal kazenski postopek, ki je opredeljen v Zakoniku cerkvenega prava, iz česar lahko jasno vidimo enakosti in razlike med postopkoma, predvsem pa nas lahko presunejo številne usklajenosti, kar izvira iz zgodovinskega razvoja in težnje po relevantnosti obeh področij. Za lažje razumevanje celotnega dela avtor sistematično pristopa k obdelavi zahtevne teme. To se kaže skozi zasnovano strukturo dela. Avtor je naprej podal zgodovinski razvoj kazenskega procesnega prava, ki se prepleta z razvojem kanonskega kazenskega procesnega prava. Nato je obširno razložil pravno podlago za kazenski postopek in ustanovitev subjektov, brez katerih postopka ne bi bilo, in razložil, kakšni pogoji so potrebni, da nekdo sploh prevzame vlogo določenega subjekta v omenjenem postopku. Ko so v delu definirani vsi pogoji, da se lahko na obeh področjih začne kazenski postopek, in subjekti, so poudarjene in obrazložene tudi pravice in dolžnosti vseh subjektov in tretjih oseb, ki so natančno definirane skozi Zakon o kazenskem postopku (ZKP-M) in Zakonik cerkvenega prava (ZCP), ki sta tudi glavna vira pričujočega magistrskega dela. Na koncu pa je avtor svojemu delu dodal tudi nazorno Apostolsko konstitucijo Sacrae disciplinae leges, ki bralcu pokaže potrebo po Zakoniku cerkvenega prava ter morebitnih določilih in sankcijah, ki lahko zadenejo nekoga, ki je del ne samo civilne, ampak tudi cerkvene družbe.</dc:description><dc:publisher>[U. Pavkovič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-11 07:35:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100163</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-74:343.2/.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19674</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7839322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
