Vpliv integrirane in ekološke pridelave na morfološke lastnosti in vsebnost izbranih primarnih in sekundarnih metabolitov v korenju (Daucus carota L.)Šink, Nataša (Avtor) Kacjan Maršić, Nina (Mentor) korenčekDaucus carotaekološka pridelavaintegrirana pridelavaprimarni metabolitisekundarni metabolitimorfologijapridelekNa območju gorenjske regije smo v treh poskusih, v obdobju 2011–2015, analizirali morfološke parametre korenov in vsebnost metabolitov v korenčku (Daucus carota L.), pridelanem po smernicah ekološke in integrirane pridelave. Vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov smo analizirali s pomočjo sistema visokotlačne tekočinske kromatografije v kombinaciji z masno spektrometrijo (HPLS-MS), glede na kultivar ('Rodelika', 'Fanal' in 'Rolanka'), vrsto uporabljenega gnojila (organsko in mineralno), povečano količina dušika in kalija v gnojilu ter leto pridelave. Dodana hranila so v obeh pridelovalnih sistemih značilno povečala (od 47–262 %) pridelek korenčka vseh preizkušenih kultivarjev, glede na kontrolno obravnavanje (negnojene parcele). V ekološko pridelanem korenčku je bilo značilno manj jabolčne (43 %), fumarne (19 %) in šikimske kisline (23 %) ter več piruvične (80 %) in askorbinske kisline (12 %) v primerjavi z integrirano pridelanim korenčkom. Vsebnost fenolnih kislin in karotenoidov je bila sortno značilna. Koreni kultivarja 'Fanal' so vsebovali 30 % manj karotenoidov kot koreni kultivarjev 'Rodelika' in 'Rolanka'. V korenih kultivarja 'Rolanka' je bilo 21 % in 48 % več fenolnih kislin v 'Rodelika' in 'Fanal'. Povečana količina dodanega dušika in kalija je povečala vsebnost saharoze (10 %) in zmanjšala vsebnost derivatov ferulne kisline (105 %) glede na manj gnojen korenček. V korenih negnojenega korenčka je bilo 37 % manj saharoze, 64 % manj jabolčne kisline in 10 % več askorbinske kisline ter 74 % več derivatov ferulne kisline glede na povečano gnojenje z N in K. Zrelost korena je imela značilen vpliv na vse analizirane metabolite, leto pridelave pa le na vsebnost glukoze (65 % manj), jabolčne kisline (36 % več), askorbinske kisline (26 % manj) in fenolnih kislin, ki jih je bilo v letu 2012 160 % več glede na leto 2011). V tretjem tj. lončnem poskusu smo pridelali korenček za analizo izotopske sestave dušika, ki bi služil kot marker za ločevanje ekološko in integrirano pridelanega korenčka. Uporaba organskega ali mineralnega gnojila je značilno vplivala na izotopsko sestavo dušika v korenčku (organsko gnojen korenček je imel 47–107 % več težjega izotopa 15N kot korenček, gnojen z mineralnimi gnojili), vendar pa metoda izotopske sestave δ15N ni dovolj natančna, da bi jo uporabili kot edini kriterij za preverjanje pristnosti ekološke pridelave.[N. Šink]20182018-03-07 07:15:10Doktorsko delo/naloga100098UDK: 633.43:631.147:543.61:631.559(043.3)VisID: 151013COBISS_ID: 8950905sl