Vpliv različnih vrst medu na bakterijsko adhezijoKokalj, Mateja (Avtor) Jeršek, Barbka (Mentor) medbakterijska adhezijaprotiadhezivna učinkovitostbiofilmprotimikrobne snovimetilglioksalbakterije ustne votlineustni streptokokiamalgamkompozitMed je v medicini poznan že dolgo časa. Zaradi svojih protimikrobnih, antioksidativnih in protivnetnih lastnosti je postal vse bolj zanimiv tudi pri preprečevanju nastanka zobnih oblog in bolezni. V raziskavi nas je zanimalo protimikrobno in protiadhezivno delovanje različnih vrst medu na seve bakterij ustne votline Streptococcus cristatus, Staphylococcus warneri in Prevotella oralis. Z metodo razredčevanja v mikrotitrski ploščici smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) lipovega, medu oljne ogrščice, cvetličnega, smrekovega, kostanjevega, medu manuke MGO 100+, manuke UMF 10+ in manuke MGO 400+. Z namenom, da med ne bi vplival na rast bakterij, ampak na zmanjšanje njihove adhezije, smo nato določili subinhibitorne koncentracije, ki so bile manjše od MIK (0,1, 0,3 in 0,5 MIK). Te smo uporabili za določanje protiadhezivnega delovanja medu na polistirenu z metodo barvanja s kristal vijoličnim. Rezultati so pokazali, da je imel med dobro protimikrobno aktivnost na vse izbrane seve bakterij. Najboljšo aktivnost sta imela kostanjev in smrekov med. Močan protiadhezivni učinek medu smo zaznali pri 0,5 MIK medu, medtem ko smo pri nižjih koncentracijah (0,1 in 0,3 MIK) ugotovili, da nekatere vrste medu spodbujajo adhezijo oz. jo minimalno inhibirajo. Najboljšo inhibicijo adhezije bakterij sevov Strept. cristatus ŽMJ476 in Staph. warneri ŽMJ478 so imeli med manuke, kostanjev, lipov in med oljne ogrščice. V nadaljevanju smo določili vpliv površine na protiadhezivno učinkovitost medu. Kostanjev med in med manuke MGO 100+ sta imela protiadhezivni učinek na nanohibridnem kompozitu in na amalgamskih diskih. Rezultati raziskav kažejo, da imata kostanjev med in med manuke MGO 100+ velik potencial za uporabo kot snovi oz. dodatka, ki zmanjšujeta adhezijo bakterij na površine ustne votline, vendar bi bile potrebne še dodatne raziskave.[M. Kokalj]20182018-02-28 07:15:23Magistrsko delo/naloga99966sl