<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99922"><dc:title>Modeliranje območij delovne mobilnosti v programskem jeziku R</dc:title><dc:creator>Borovnik,	Lavra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobne,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lakner,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>območje delovne mobilnosti</dc:subject><dc:subject>metoda TTWA</dc:subject><dc:subject>delovna mobilnost</dc:subject><dc:subject>samozadostnost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo v programskem jeziku R modelirali območja delovne mobilnosti. To so območja, v katerih večina delovno aktivnega prebivalstva živi in dela. Uporabili smo metodo TTWA, kjer je potrebno določiti štiri vhodne parametre (minimalno in ciljno število delovno aktivnega prebivalstva ter minimalno in ciljno samozadostnost). S podatki o delovnih tokovih med občinami smo modelirali lokalna in regionalna območja delovne mobilnosti v Sloveniji za leti 2004 in 2016. Z različnimi nizi vhodnih parametrov smo modelirali skupno 14 nizov rezultatov. Izhodišča za modeliranje območij delovne mobilnosti smo povzeli po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004) in po predlogu lokalnih zaposlitvenih sistemov projekta RePUS (Pichler Milanović et al., 2008). Primerjava rezultatov med letoma 2004 in 2016 izkaže zmanjševanje števila - in posledično povečevanje - območij delovne mobilnosti v Sloveniji. Hkrati pa se območjem delovne mobilnosti povečuje število delovno aktivnega prebivalstva in zmanjšuje samozadostnost.</dc:description><dc:publisher>[L. Borovnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-23 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99922</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
