<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99921"><dc:title>Vpliv fiziološkega stanja Escherichia coli na latentno periodo in pomnožitveno število bakteriofaga T4</dc:title><dc:creator>Modic,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bakteriofag T4</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>latentna perioda</dc:subject><dc:subject>pomnožitveno število</dc:subject><dc:subject>adsorbcijska konstanta</dc:subject><dc:description>Bakteriofagi so virusi, ki se brez bakterij ne morejo razmnoževati. Ravno zaradi te lastnosti so v zadnjem času, ko se število odpornih bakterij na antibiotike zvišuje, ponovno postali zanimivi, saj jih lahko uporabljamo kot zdravilo za zdravljenje bakterijskih infekcij. Študije interakcij med bakterijami in fagi so zato ključnega pomena. Pri eksperimentalnem delu smo v prvem delu s šaržnim gojenjem okarakterizirali rast bakterije Escherichia coli K-12 v kompleksnem gojišču LB. V nadaljevanju smo bakterijsko kulturo gojili v kemostatu, kjer smo lahko natančno uravnavali hitrost rasti in s tem fiziološko stanje bakterije. Pri šestih različnih hitrostih redčenja (0,24-0,98h-1) smo določili razmerje med celokupno RNA in celokupnimi proteini. Rezultati so pokazali, da se razmerje linearno povečuje s povečevanjem hitrosti redčenja. Želeli smo tudi določiti morebitne razlike v velikosti bakterijskih celic med različnimi hitrostmi redčenja, vendar je bila ločljivost svetlobnega mikroskopa premajhna. V drugem delu pa smo določili vpliv fiziološkega stanja bakterijske kulture na rastne parametre faga T4. Bakterije smo pobili s kloroformom, koncentracijo fagov pa smo določili z metodo štetja plakov. Prvi rastni parameter faga, ki smo ga določali, je bila adsorbcijska konstanta. Rezultati so pokazali, da se adsorbcijska konstanta z višanjem hitrosti redčenja zmanjšuje. Latentno periodo in pomnožitveno število fagov smo določili pri poskusu enostopenjske rasti. Latentna perioda se je od najmanjše do najvišje hitrosti redčenja skrajšala za skoraj polovico (od 43 min do 25 min). Po drugi strani pa se je pomnožitveno število fagov pri enakih pogojih zvišalo iz 21 PFU/bakterijo na 57 PFU/bakterijo, kar je skoraj trikrat več kot pri najnižji hitrosti rasti.</dc:description><dc:publisher>[P. Modic]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-23 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
