<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99898"><dc:title>Percepcija koristnosti in škodljivosti zauživanja rib pri mladih odraslih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Završnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živila</dc:subject><dc:subject>ribe</dc:subject><dc:subject>vzrejene ribe</dc:subject><dc:subject>prostoživeče ribe</dc:subject><dc:subject>prehrana ljudi</dc:subject><dc:subject>mladi potrošniki</dc:subject><dc:subject>ankete</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Ribe predstavljajo pomembno komponento uravnotežene prehrane ljudi, saj lahko pomembno prispevajo k zadovoljevanju prehranskih potreb ljudi. Ribe v nekaterih državah predstavljajo pomemben delež v prehrani prebivalstva, medtem ko je poraba v Sloveniji relativno majhna, tudi v primerjavi s sosednjimi državami. Spodbujanje večjega zauživanja rib je izpostavljeno v ciljih slovenske prehranske politike, zelo malo pa je raziskav, ki bi proučevale zauživanje rib in potrošne navade za ribe. Ravno boljše poznavanje obnašanja potrošnikov pa bi lahko predstavljajo osnove za bolj učinkovito spodbujanje porabe rib. Namen magistrskega dela je proučiti nakupno in potrošno obnašanje mladih odraslih v Sloveniji v povezavi z ribami. S pomočjo anketne raziskave smo ocenjevali tudi percepcijo koristnosti in škodljivosti zauživanja rib ter dejavnike, ki vplivajo na to percepcijo. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko potrdimo majhno prisotnost rib v prehrani mladih odraslih v Sloveniji, ki le-te zauživajo enkrat mesečno do nekajkrat mesečno. Ribe zauživajo redkeje, kot druge vrste mesa. Anketiranci se zavedajo, da zauživajo premalo rib in izkazujejo motiviranost za povečevanje porabe v prihodnje. Pri analizi percepcije koristnosti izstopa ugodna prehranska sestava rib, še posebej vsebnost omega-3 nenasičenih maščobnih kislin, ki jih anketiranci povezujejo z varovalnimi učinki za zdravje srca in ožilja. Ugotovitve glede percepcije škodljivosti rib za zdravje pa kažejo, da anketiranci zaznavajo problem onesnaženosti morja in posledične kontaminacije rib, kar pa le v manjši meri vpliva na njihovo potrošno vedenje. Nadalje pa skoraj polovica anketirancev izraža zmerno do intenzivno negativno asociacijo do gojenih rib, a menijo da gojene ribe zaradi krmljenja s krmili niso manj kakovostna od divjih.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-20 07:15:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
