Smernice za izdelavo idejnih zasnov sanacije zaprtih odlagališč komunalnih odpadkov s čezmernim vplivom na okoljeBole, Ana (Avtor) Kortnik, Jože (Mentor) Sanacijazaprta odlagališčačezmerni vplivi na okoljesmernice za sanacijoremediacijaV magistrski nalogi sem se posvetila problematiki sanacije zaprtih odlagališč komunalnih odpadkov s čezmernim vplivom na okolje, saj se je za nekatera zaprta odlagališča komunalnih odpadkov izkazalo, da kljub izvedenim sanacijskih ukrepom še vedno čezmerno vplivajo na okolje. V prvem delu magistrske naloge sem se osredotočila na preteklo ter aktualno slovensko in evropsko zakonodajo s področja ravnanja z odpadki. V kolikor se v zaprtem odlagališču komunalnih odpadkov na podlagi meritev ali pregledov telesa ugotovijo čezmerni vplivi na okolje, je treba izdelati sistem za določanje potrebnih sanacijskih ukrepov. Predlagani sistem ocenjevanja in razvrščanja nevarnosti je Amalendu Bagchi opisal v svoji knjigi Design od Landfills and Integrated Solid Waste Management, kjer se prek točkovanja posameznih parametrov naredi seznam prednostnega vrstnega reda sanacij ZOČVO (zaprtih odlagališč s čezmernim vplivom na okolje). Sistem točkovanja sem uporabila za osnovo ter ga razvila za odlagališča v Sloveniji. Za ocenjevanje odlagališč sem v programu Microsoft Excel izdelala sistem za točkovanje parametrov in ga uporabila na praktičnem primeru ZOČVO odlagališča. V primeru, da je več primerov ZOČVO, izvedba sanacijskih ukrepov pa ni mogoča hkrati, je tak univerzalni sistem točkovanja priporočljiv, saj se prek dodeljenih točk poda vrstni red ter smernice za ustrezne ukrepe sanacij. V drugem delu magistrske naloge sem opisala remediacijske metode kontaminiranih zemljin, kjer sem izpostavila ter razložila tri fizikalne metode (horizontalne in vertikalne pregrade ter metoda črpanje in čiščenje). V praktičnem delu svoje naloge sem obravnavala primer ZO(NO)ČVO – zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov s čezmernim vplivom na okolje, ki je obratovalo 33 let. Odlagališče nima ustreznega tesnjenja, posledica tega pa je, da imajo lahko odloženi odpadki dolgotrajen stik s podzemno vodo, zato so tudi rezultati kemijske analize skladno z opredelitvijo iz Programa monitoringa pokazali, da ima obravnavani primer odlagališča vpliv na podzemne vode. Na terenu smo izvedli tudi 4 meritve odlagališčnega plina, ki so pokazale, da je vsebnost plina metana zelo nizka, za oceno količin nastalega skupnega odlagališčnega plina, metana ter ogljikovega dioksida pa sem uporabila matematični model LandGEM. Za primer obravnavanega odlagališča sem za možne rešitve in predloge sanacije navedla 3 različne programe sanacij, kjer bi se v prvem vse odpadke prepeljalo na drugo lokacijo, v drugem bi se izvedla diafragma in ureditev brežin ter pokrova odlagališča, v tretjem pa popolna sanacija v skladu z zahtevami za zaprto odlagališče.20182018-02-12 10:02:43Diplomsko delo/naloga99751sl