<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99749"><dc:title>Ovrednotenje rezultatov testov plovnosti</dc:title><dc:creator>Jazbec,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kapus,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plovnost</dc:subject><dc:subject>test plovnosti</dc:subject><dc:subject>ocenjevalna lestvica</dc:subject><dc:subject>vitalna kapaciteta</dc:subject><dc:subject>gostota telesa</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti teste plovnosti in ugotoviti zanesljivost testov. Želeli smo ugotoviti ali različni testi plovnosti podajo enake ocene ali med njimi obstajajo statistično značilne razlike. Na podlagi ugotovitev smo želeli oblikovati nove ocenjevalne lestvice, ki bi bile med seboj bolj zanesljive. Želeli smo ugotoviti ali med spoloma prihaja do statistično značilnih razlik med ocenami plovnosti in katere spremenljivke imajo na končno oceno plovnosti pri posameznem testu največji vpliv.
V naši raziskavi je sodelovalo 53 merjencev. Meritve so potekale na Fakulteti za šport in sicer na velikem bazenu in malem bazenčku Fakultete za šport ter laboratoriju Inštituta za šport. Za ugotavljanje zanesljivosti treh testov plovnosti smo uporabili statistični test, ki nam poda Cronbach alfa koeficient. Za izračun statistično značilnih razlik med spoloma in obstoječo in novo ocenjevalno lestvico smo uporabili t-test za neodvisne vzorce in test za ponovljene meritve, vpliv spremenljivk na končno oceno testov plovnosti pa smo ugotavljali s pomočjo linearne regresijske analize (metoda enter). Naredili smo glavni model v katerem so bile vključene vse spremenljivke in tri pod modele v katerem so bile vključene posamezne skupine spremenljivk.
Ugotovili smo, da je zanesljivost testov plovnosti po obstoječih kriterijih generalno gledano dobra (0,73), najmanj zanesljiv test pa je test plovnosti v ležečem položaju. Ugotovili smo, da med ocenami posameznih testov prihaja do statistično značilnih razlik. Z novo oblikovanima ocenjevalnima lestvicama za testa plovnosti v vzročenju in priročenju smo dosegli boljšo zanesljivost (0,91), vendar pa je test za ponovljene meritve pokazal, da še vedno med ocenami teh dveh testov obstajajo statistično značilne razlike. Ugotovili smo, da pri oceni testov plovnosti v vzročenju in testu plovnosti v ležečem položaju obstajajo statistično značilne razlike med spoloma. Ženske v povprečju dosegajo boljše ocene, ne glede na vrsto uporabljene ocenjevalne lestvice. Zanimivo je, da nismo ugotovili statistično značilnih razlik v ocenah med spoloma pri testu v priročenju, ne glede na to katero ocenjevalno lestvico smo uporabili. Dokazali smo, da plovnost človeškega telesa omogoča izvajanje različnih oblik terapevtskih vadb v vodnem okolju, saj se telesna teža pri popolnoma potopljenem telesu zmanjša kar za 96% celotne teže. Pri regresijski analizi smo ugotovili, da v modelu ena, kjer so bile vključene vse spremenljivke, največji vpliv kaže vitalna kapaciteta pljuč, v pod modelih pa smo ugotovili, da imajo določen statistično značilen vpliv tudi spremenljivki  teža rok in delež mišic v telesu.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-10 07:20:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99749</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
