<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99658"><dc:title>Prisotnost empatije med študenti babištva na Zdravstveni fakulteti</dc:title><dc:creator>Zaletelj,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>empatija</dc:subject><dc:subject>empatične spretnosti</dc:subject><dc:subject>izpopolnjevanje empatije</dc:subject><dc:subject>empatična babica</dc:subject><dc:subject>študentje babištva</dc:subject><dc:description>Uvod: V poklicu babištva imajo poleg dobrega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja pomembno vlogo tudi osebne, socialne in komunikacijske veščine, med njimi je tudi empatija. S pomenom empatije v babištvu se študentje seznanijo že na uvodnih predavanjih babištva, empatičnega odnosa se kasneje dotaknejo v okviru supervizijskih vaj. Tovrstnih vaj, usmerjenih v razvoj socialnih veščin, vrednot, morale in etike babištva bi morali v večjem številu ur vključiti v učne načrte. Spremembe bi študentom približale razumevanje in poznavanje empatije, ter posledično doprinesle h kakovostnejši babiški oskrbi. Namen: Diplomsko delo želi poudariti pomen empatije v babiški oskrbi, ter skozi raziskavo ugotoviti, kakšna je stopnja empatije med študenti babištva na Zdravstveni fakulteti. Raziskava se osredotoča predvsem na morebitne razlike v stopnji empatije med prvim letnikom in tretjim letnikom študija. Metode dela: Diplomsko delo temelji na deskriptivni kvantitativni metodi dela s pomočjo MES lestvice. V raziskavo so bili vključeni vsi trije letniki študentov babištva na Zdravstveni fakulteti, pri tem je skupaj sodelovalo 81 študentov babištva, kar predstavlja 86,17 % realizacije vzorca. Podatki so bili urejeni v programu Microsoft Excel 2016, ter kasneje statistično obdelani s pomočjo SPSS programa. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel. Rezultati: Povprečna stopnja empatije med študenti babištva je 108,20 s standardnim odklonom 7,81. Najvišjo stopnjo empatije so dosegli študentje drugega letnika (113,73 s standardnim odklonom 7,78). Raziskava statistično pomembnih razlik med prvim in tretjim letnikom ne ugotavlja. Predhodna zdravstvena izobrazba ne vpliva na višjo stopnjo empatije, prav tako ni opaznih pomembnih statističnih razlik med izrednim in rednim študijem. Razprava in sklep: Rezultati kažejo na stopnjo empatije študentov babištva, ki so primerljivi s tujimi raziskavami. V poklicu babištva igra sposobnost empatije izredno pomembno vlogo. V svoji predispoziciji je empatija sicer prirojena sposobnost, skozi pravilno zasnovan študij jo lahko izpopolnjujemo in nadgrajujemo, s tem pa doprinesemo h kakovostni babiški oskrbi. Izboljšave na področju empatije so možne, tako bi morali učitelji in klinični mentorji v učne načrte v prihodnje vključiti preproste tehnike, s katerimi bi bistveno doprinesli k izboljšanju empatičnih spretnosti pri študentih babištva na Zdravstveni fakulteti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-08 07:15:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99658</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
