<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99600"><dc:title>Spremembe metabolitov in mikrobnega okolja v prebavilih pred in po normoksični in hipoksični obremenitvi</dc:title><dc:creator>Konda,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stres,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska mikrobiologija</dc:subject><dc:subject>prebavni trakt</dc:subject><dc:subject>predčasno rojeni</dc:subject><dc:subject>črevesna mikrobiota</dc:subject><dc:subject>hipoksija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je nastalo v sklopu projekta PreTerm in predstavlja rezultate analiziranih vzorcev fecesa sodelujočih preiskovancev. Namen dela je bil primerjati stanje metabolitov in okoljskih parametrov v fecesu predčasno rojenih preiskovancev s stanjem pri pravočasno rojenih preiskovancih. V raziskavi je sodelovalo 34 preiskovancev, starih med 18-24 leti, med njimi je bilo 20 predčasno rojenih in 14 pravočasno rojenih. Tekom testiranj so opravili teste v hipoksiji, kot tudi teste v normoksiji, vsako vrsto testa pa so opravili v mirovanju ter v fizični aktivnosti. 3 dni pred in po vsakem testu so zbirali vzorce fecesa, ki smo jih kasneje analizirali. Določili smo fizikalno-kemijske parametre ter vsebnost metabolitov z 1H-NMR analizo. S pomočjo rezultatov fizikalno-kemijskih parametrov (vsebnost vode, sterolov, trdota fecesa po bristolski lestvici, prebodna masa, pH, prevodnost, Sr, E2:E3, TSOC in RS), kot tudi metabolitov, pridobljenih z NMR analizo pridemo do enakega zaključka in sicer ne moremo zavrniti zastavljene hipoteze, da pred in po obremenitvenih testih ne bo razlik v stanju metabolitov med obema preiskovanima skupinama. Preverjali smo tudi vpliv različnih eksperimentalnih parametrov na raztros podatkov in ugotovili, da nobeden izmed zbranih parametrov (dan vzorčenja, vrsta testa, preiskovana skupina, čas vzorčenja glede na test, starost, višina in teža preiskovancev ob začetku testiranj ter gestacijska starost in teža) ni bistveno vplival na končni rezultat. Največji vpliv na rezultate je imela zaporedna številka vzorca, kar pomeni, da so si bili vzorci med seboj različni. Zaključimo lahko, da je človeško telo in z njim tudi prebavni trakt zelo kompleksno in stabilno okolje, ki mora vzdrževati svojo funkcijo in aktivnost tudi ob stresnih situacijah. Posledično z manjšimi okoljskimi vplivi ne moremo spremeniti njene strukture in funkcije.</dc:description><dc:publisher>[S. Konda]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-07 07:15:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99600</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
