Otroci priseljenci in medkulturne razlike na razredni stopnjiŠenica, Sara (Avtor) Umek, Maja (Mentor) Hergan, Irena (Komentor) učenci priseljenciPriseljeni učenci predstavljajo velik izziv slovenskemu šolstvu in pedagoškim delavcem, ki sodelujejo z njimi. Ohranjanje lastnega jezika, kulture in s tem lastne identitete priseljenih učencev zahteva sposobne učitelje z ogromno znanja in s čustveno ter socialno kompetentnostjo. V magistrskem delu obravnavamo medkulturne razlike in težave, s katerimi se srečujejo učitelji razrednega pouka ob vključevanju učencev priseljencev v svoje oddelke. V teoretičnem delu smo preučili vlogo učitelja pri delu s priseljenimi učenci v razredu in povzeli, kako številni avtorji dojemajo medkulturne kompetence učitelja. Predstavili smo podatke o številu priseljenih otrok v Slovenijo, in sicer od leta 2006 do leta 2015. Podatke smo pridobili s Statističnega urada Republike Slovenije. Zbrani podatki kažejo, da največ otrok prihaja z območja nekdanje Jugoslavije (največ iz Bosne in Hercegovine). Povzeli smo bistvene kulturne značilnosti držav (prebivalstvo, jezik, vera, narodi), iz katerih prihaja v slovenske osnovne šole največ otrok. V raziskavo, ki je predstavljena v empiričnem delu, smo vključili učitelje razrednega pouka, ki imajo v svojem razredu učence priseljence oz. so jih poučevali v preteklih letih. Podatke smo zbrali preko spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 136 učiteljev. Rezultate smo kvantitativno in kvalitativno obdelali. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje obravnavajo teme o medkulturnih razlikah preko socialnih iger s ciljem sprejemanja drugačnosti in obravnave vsebin, ki jih ponuja učbenik. Pri delu s priseljenimi učenci so učitelji najbolj pozorni na socialno vključenost učencev v oddelek. Po njihovem mnenju je priseljenim učencem pri vključevanju v življenje na šoli najbolj v oporo pomoč sošolcev. Tudi pogovori z razrednikom so zelo pomembna pomoč, saj priseljenim učencem pripomore, da se lažje vključijo v življenje na šoli. Največ učiteljev pri sporazumevanju s starši priseljenih učencev pomoči ne potrebuje. V večini primerov starši govorijo oz. razumejo slovensko, komunicirajo počasi, a se razumejo. Starši priseljenih učencev sodelujejo z učitelji in šolo najpogosteje tako, da se udeležujejo govorilnih ur, roditeljskih in individualnih sestankov. Učitelji pri 40,7 % priseljenih učencih kulturnih razlik ne opazijo. Največ medkulturnih razlik v primerjavi s slovenskimi učenci navajajo na področju prehranskih navad in praznikov. Pri večini priseljenih učencev so učitelji našteli več pomanjkljivosti kot prednosti na različnih razvojnih področjih v primerjavi s slovenskimi učenci. Polovica anketiranih učiteljev si želi dodatno izobraževanje, najmanj kompetentne se počutijo na jezikovnem področju.20182018-02-07 03:16:54Magistrsko delo/naloga99596sl