Primeri dobre prakse pouka na prostem v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovahŠebjanič, Eva (Avtor) Skribe-Dimec, Darja (Mentor) učilnica na prostemšolski ekovrtgozdna pedagogikaV magistrskem delu sta v teoretičnem delu podrobneje predstavljena pouk na prostem in dejstva, zakaj je pomembno pouk organizirati na prostem, zunaj šolskih stavb. Učitelji in vzgojitelji so namreč prepogosto usmerjeni v razvijanje kognitivnih sposobnosti učencev, premalo pa se osredotočajo na socialni, emocionalni in fizični razvoj učencev ter stik s samim seboj in z naravo, kar pa so glavne prednosti pouka na prostem. Navedene so tudi omejitve, s katerimi se učitelji in vzgojitelji srečujejo pri organizaciji pouka na prostem. V nadaljevanju so predstavljene tudi metode in pristopi k pouku na prostem, kot so predvsem delo v skupinah, aktivna udeležba učencev v pedagoški proces, izkustveno učenje, povezovanje različnih vsebin z različnimi predmetnimi področji s posebnim poudarkom na ustvarjalnosti učencev, upoštevanje varnostnih vidikov takšnega pouka ter učinkovita refleksija, ki sledi po dejavnostih na prostem. Predstavljeni so tudi načini uveljavljanja pouka na prostem v tujini in primeri dejavnosti, ki so se izkazale za učinkovite. V empiričnem delu je z uporabo narativne metode raziskovanja predstavljenih šest zgodb dobrih praks pouka na prostem slovenskih učiteljev in vzgojiteljev. Zgodbe povedo, da sta za pouk na prostem najpomembnejši lastna motivacija in želja po drugačnih metodah poučevanja. Intervjuvanke so predstavile kar nekaj primerov konkretnih dejavnosti na prostem ter povedale, da je pri načrtovanju pomembno upoštevati mnogo dejavnikov, kot so prilagoditev urnika, sodelovanje z drugimi učitelji in iskanje spremstva, pri izvedbi pa skrb za varnost, možnost za prosto igro, učenje iz lastnih izkušenj, učenje uporabnih spretnosti (kot so merjenje površin, delo na vrtu, gradnja objektov), učinkovita refleksija ter aktivno vključevanje učencev v pedagoški proces (kot so reševanje različnih problemov, raziskovanje, opazovanje). Intervjuvanke navajajo številne prednosti pouka na prostem, kot so boljša klima v razredu, manjša utrujenost izvajalcev takšnega pouka, razvijanje socialnih in fizičnih spretnosti ter možnosti za ustvarjalno mišljenje ter uspešno reševanje problemov. Intervjuvankam organiziranje pouka na prostem ni povzročalo težav, predstavile pa so morebitne ovire na drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: iskanje spremstva, dodatno breme za izvajalce, strah pred poškodbami učencev, nenaklonjenost vodstva in sodelavcev, težave z disciplino, pridobivanje morebitnih finančnih sredstev, vreme in prisotnost klopov v gozdu.[E. Šebjanič]20182018-02-07 03:16:38Magistrsko delo/naloga99595sl