Razvijanje bralne zmožnosti pri domačem branju in bralni znački v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleHribar, Barbara (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) bralni interesbralni dogodekMagistrsko delo raziskuje načine, kako mladim danes približati branje, kako spodbujati željo po prebiranju kakovostnih knjig in poseganju po literarnih delih, kako jih motivirati in vzbujati zanimanje za branje ne glede na njihovo starost in spol. Poudarek je na načinih, metodah in oblikah spodbujanja branja pri književnem pouku in obogatitvenih dejavnostih književnega pouka v okviru obveznega domačega branja in prostovoljne Bralne značke v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Pri dodatnih dejavnostih lahko učitelj delno prilagaja svoj književni pouk bralnim interesom učencev in nekatere ure organizira, tako da učence vodi skozi prebrana besedila ter jih usmerja v razmišljanje in ustvarjalno komuniciranje s književnimi besedili. Na ta način ustvari bralne okoliščine, ki pri učencih utrjujejo notranjo motivacijo za branje in vzbujajo prijetna doživetja. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu naloge so predstavljene teoretične razlage pojma branja in razvijanja bralne pismenosti, opredelitve dejavnikov, ki vplivajo na razvoj bralnih zmožnosti in vzbudijo željo po branju, ter zunanji in notranji vzgibi, ki širijo bralno kulturo in vzgajajo vseživljenjskega bralca. Velik poudarek je namenjen vlogi učencev pri oblikovanju ustvarjalnih, zanimivih in učinkovitih bralnih dogodkov v okviru bralne značke in domačega branja. Namen empiričnega dela je pridobiti mnenja učiteljev in učencev o razvijanju bralnih zmožnosti v okviru bralne značke in domačega branja. Nato na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov razrednih učiteljev ter z intervjuji pridobljenih mnenj učencev od prvega do šestega razreda petih osnovnih šol v občinah Šmartno in Litija, oblikovati zaključne interpretacije. Raziskava je potrdila hipoteze, da motivacija za branje pri učencih z leti resnično strmo pada. Vzroki za to so v pomanjkanju časa za pogovor ob prebranem gradivu, v (ne)kreativnem ustvarjanju in (ne)spodbujanju mladega bralca, v nazadovanju družinske bralne vzgoje ter vedno večjem interesu otrok za druge dejavnosti, ki so bolj kot z miselno dejavnostjo povezane s telesno aktivnostjo, ter manj zavzete spodbude učiteljev za branje učencev.[B. Hribar Pavli]20182018-02-07 03:16:31Magistrsko delo/naloga99594sl