Sposobnost vizualizacije različnih likovnih prostorov v zemljevidih pri učencih 6. razredaBožič, Kristina (Avtor) Selan, Jurij (Mentor) Umek, Maja (Komentor) imaginacijaprostorska predstavljivostZemljevide v ožjem smislu povezujemo z geografskim prostorom, v širšem smislu pa jih razumemo kot vizualizacijo odnosov med elementi v kakršnem koli »prostoru« (npr. realne ali izmišljene geografske regije, različni kulturni, politični, družbeni prostori ipd.), kar dosežemo z uporabo redukcije elementov, spremembo merila, shematizacijo, stilizacijo, poenostavljanjem elementov in generalizacijo podatkov. Ker za doseganje tega uporabljamo likovne elemente, likovne spremenljivke in kompozicijske principe, je zemljevid likovni fenomen. V teoretičnem delu raziskave je zajeto preučevanje zemljevidov kot likovnega pojava: a.) v različnih kontekstih in funkcijah v katerih se pojavljajo, b.) kot vizualizacij, in c.) kot likovno-jezikovnega pojava. Tvorjenje zemljevidov ter odzivanje nanje sproža odločitve, ki zahtevajo sodelovanje različnih miselnih in čutnih procesov, ki vključujejo percepcijo, spomin, vizualno predstavo, verbalno mišljenje in domišljijo. Zemljevid je pogojen z razumevanjem prikazanega prostora oz. pojava, hkrati pa določeno razumevanje tudi utrjuje oz. ga šele vzpostavlja. Empirični del raziskave je zajemal obravnavo zemljevida kot likovno-didaktičnega problema pri likovni umetnosti v 6. razredu OŠ z akcijsko raziskavo, ki se je osredotočala na preučevanje in spodbujanje razvoja sposobnosti vizualizacije, prostorske predstavljivosti in imaginacije otrok. Pri pouku, ki sem ga vodila sama, je hospitiral/a njihov/a učitelj/ica. Raziskava je obsegala tri akcijske korake, vsakega v okviru ene likovne naloge. Te so bile na osnovi likovnih pojmov (likovne spremenljivke, proces abstrahiranja, likovne prvine, risarske likovne tehnike) povezane z učnim načrtom za likovno umetnost. Vse so zajemale predstavitev nekega prostora v zemljevidu. Uvedene spremembe so bile povezane s povečevanjem zahtevnosti likovnih nalog na podlagi likovnega motiva in likovne tehnike ter izboljševanjem likovno-pedagoške prakse na podlagi učnih metod in oblik dela. Ugotovitve raziskave so oblikovane na podlagi interpretacije rezultatov opazovanja, sprotnih evalvacij, analize likovnih del in refleksije posameznih akcijskih korakov ter končne evalvacije raziskave. Raziskovalni rezultati predstavljajo doprinos k področju raziskovanja likovnih sposobnosti otrok pri vizualizaciji prostora in likovni artikulaciji odnosov o prostoru.[K. Božič]20182018-02-07 03:16:22Magistrsko delo/naloga99593sl