Začetno opismenjevanje učenca priseljenca v prvem razreduSunarić, Tamara (Avtor) Bešter, Marja (Mentor) Rot Vrhovec, Alenka (Komentor) vključevanjepoučevanjeprilagoditveučenec priseljenecindividualizirani didaktični pristopsporazumevalna zmožnostZaradi priseljevanja je v slovensko osnovno šolo vsako leto vključenih vse več otrok, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina. Pri vključevanju in poučevanju le-teh pa je pomembno individualno in celostno obravnavanje z nujno potrebnimi prilagoditvami. Kljub temu da je pravni status učencev priseljencev ob vpisu v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem izenačen z vsemi vključenimi otroki, v Sloveniji še vedno nimamo poenotenega sistema vključevanja in poučevanja otrok, katerih prvi jezik ni slovenščina. Uspešnost vključevanja učencev priseljencev je v veliki meri odvisna od delovanja posamezne šole ter zavzetosti in samoiniciativnosti posameznih učiteljev. Po učnem načrtu za slovenščino (2011) poteka v prvem triletju tudi proces začetnega opismenjevanja; v njem posameznik razvija različne spretnosti, sposobnosti, veščine in znanja, vezana na branje in pisanje. Vendar ne smemo zanemariti dejstva, da učenci v šolo vstopajo z različnim predznanjem, zato mora učitelj oblikovati individualni načrt opismenjevanja za vsakega učenca. Glavni cilj magistrskega dela je bil, pri učencu priseljencu, ki je obiskoval prvi razred, z načrtovanim individualnim didaktičnim pristopom doseči napredek v sporazumevalni zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku. Najprej sem preverila učenčevo znanje slovenskega jezika. Na podlagi rezultatov sem pripravila individualni načrt dela in ga nato preizkusila. Zaključne ugotovitve raziskave in smernice za učitelje sem napisala na podlagi končne analize izvedenih učnih ur in rezultatov končnega preverjanja znanja. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni dejavniki in značilnosti začetnega opismenjevanja, razvoj opismenjevalnih metod in njihova sedanja raba, sodobni pristopi k učenju branja in pisanja s poudarkom na individualizaciji ter načini vključevanja učencev priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V empiričnem delu magistrskega dela sem opravila akcijsko raziskavo. Pri tem se uporabila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno opisno metodo pedagoškega raziskovanja. V akcijsko raziskovanje je bil vključen učenec priseljenec. Kljub nekaterim napakam je bil napredek v sporazumevalni zmožnosti viden. Izpostavila bi predvsem napredek v razvoju poimenovalne zmožnosti in razvoju glasovnega zavedanja. Dvajseturno individualno delo je na učenčevo učenje slovenskega jezika vplivalo pozitivno. Naučil se je samostojno brati večino zlogov in nekatere enostavne besede ter po nareku zapisati krajše in enostavnejše besede. Samostojno je prepoznal vse črke, jih tudi pravilno zapisal in jim določil ustrezne glasove. Na učenčev napredek so vplivali različni dejavniki, med njimi sistematično usvajanje jezika, uporaba primernih metod in različnih strategij poučevanja, zaupljiv in pozitiven odnos med njim in menoj ter uporaba različnih didaktičnih pripomočkov in didaktičnih iger.[T. Sunarić]20182018-02-07 03:15:33Magistrsko delo/naloga99591sl