<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99589"><dc:title>Vpliv učiteljeve povratne informacije na učenčevo bralno samopodobo v tujem jeziku</dc:title><dc:creator>Premože,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralna samopodoba</dc:subject><dc:subject>povratna informacija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Napredovanje učencev v svojem bralnem razvoju ter oblikovanje bralne samopodobe je v veliki meri odvisno od povratnih informacij učiteljev učencem o njihovem branju in uspešnosti. Spodbude, pohvale in druge vsebinske povratne informacije učencem omogočajo razlago lastnih napak in oblikovanje bralne samopodobe. Na drugi strani pa imajo učenci, ki so deležni negativnih odzivov s strani socialnega okolja, lahko veliko težav. Kadar so deležni slabega bralnega opismenjevanja in imajo premalo bralnih izkušenj, se lahko počutijo bralno nekompetentne in se branju začnejo izogibati. Učitelj mora za podajanje ustreznih povratnih informacij spremljati napredek učencev, saj jih le tako lahko usmeri k optimalnemu bralnemu razvoju in krepitvi bralne samopodobe. 
V empiričnem delu nas je zanimalo, kako učenci šestega razreda osnovne šole ocenjujejo svojo bralno samopodobo v tujem jeziku in kako učitelji tujega jezika opredeljujejo učinkovitost povratnih informacij ter njihovo vlogo pri vplivanju na zaznavo bralne samopodobe njihovih učencev. V raziskavi je sodelovalo je 110 učencev šestega razreda šestih osnovnih šol osrednjeslovenske regije ter šest učiteljev angleščine omenjenih osnovnih šol. Iz vsake šole je sodeloval po en šesti razred in njihov učitelj angleščine. S ciljem ugotoviti oceno bralne samopodobe učencev v tujem jeziku in vpliv povratnih informacij učitelja na bralno samopodobo učencev v tujem jeziku sta bila v empiričnem delu oblikovana dva instrumenta: anketni vprašalnik bralne samopodobe v angleščini ter opazovalni list. Rezultati so pokazali, da je ocena bralne samopodobe učencev šestega razreda ustrezna, saj večina učencev (46,1 %) svojo bralno samopodobo v tujem jeziku ocenjuje povprečno, visoko svojo bralno samopodobo v tujem jeziku ocenjuje 16,8 % vseh anketiranih učencev, medtem ko več kot tretjina učencev (37,1 %) svojo bralno samopodobo v tujem jeziku ocenjuje nizko. Rezultati opazovanja so pokazali, da so učitelji pri urah uporabljali različne tipe povratnih informacij ter da pri podajanju le-teh uporaba posameznih strategij ni bila enako pogosta. Učitelji so namreč v 56,7 % uporabili strategijo odobritve, medtem ko so učitelji preostale štiri strategije pozitivnih povratnih informacij uporabili v 10 oz. 20 %; med strategijami korektivnih povratnih informacij so učitelji najpogosteje uporabili strategijo zahteve za obrazložitev (45,8 %) in strategijo neposrednega popravka (43,4 %). Rezultati intervjujev so pokazali, da se učitelji zavedajo mogočega učinka podanih povratnih informacij učencem in so pri podajanju povratnih informacij pozorni na vsebino ter različne strategije učinkovitih povratnih informacij. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da učiteljeva povratna informacija vpliva na bralno samopodobo učencev v tujem jeziku, omenjena instrumenta pa učiteljem omogočata spremljanje ocene bralne samopodobe njihovih učencev v tujem jeziku ter spremljanje različnih tipov in strategij povratnih informacij, ki učiteljem lahko koristi pri načrtovanju nadaljnjih ur in tudi pri oblikovanju dodatnih povratnih informacij branja pri tujem jeziku.</dc:description><dc:publisher>[A. Premože]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-02-07 03:14:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
