<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99562"><dc:title>Obrazi zgradb</dc:title><dc:creator>Draškovič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boh Podgornik,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>portretna fotografija</dc:subject><dc:subject>arhitekturna fotografija</dc:subject><dc:subject>sestavljena fotografija</dc:subject><dc:subject>Adobe Photoshop</dc:subject><dc:subject>Jože Plečnik</dc:subject><dc:description>Dandanes se ljudje prek fotografije povezujejo, izražajo in ustvarjajo. Namen diplomskega dela je bil izdelati serijo moških in ženskih figur, sestavljenih s kombinacijo portretne fotografije in fotografije Plečnikove arhitekture. Cilji diplomskega dela so bili preučiti področja sestavljene fotografije, izbrati prave pare fotografij portretov in arhitekturnih fotografij in obdelati fotografije v sestavljene. 

Teoretični del naloge najprej obravnava portretno fotografijo, kjer opisuje potrebno nastavitev za pravilno osvetlitev in način, kako pravilno ujeti portret, sledi kratka predstavitev načinov kompozicije in perspektive, uporabljene za arhitekturno fotografijo in področja sestavljene fotografije. Na kratko so predstavljena arhitekturna dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki so uporabljena za fotografiranje arhitekture. 

Eksperimentalni del predstavlja enajst sestavljenih fotografij zgradb in portreta, posnetih z zrcalnorefleksnim fotoaparatom. Fotografije vključujejo enajst različnih zgradb, moški ter  ženski model. Fotografirane so bile s 50-mm objektivom ter osvetljene z naravno svetlobo. Za vsak portret je bila izbrana druga zgradba. Fotografije so računalniško obdelane, odstraniti je bilo treba ozadje, dodelati in popraviti kontrast, svetlobo, poudariti detajle, pretvoriti barvne fotografije v črno-bele ter združiti fotografiji moškega in ženskega portreta z izbranimi zgradbami za posamezni portret. Vsaka fotografija je ovrednotena z likovno analizo. Na koncu sledi razprava, kjer so zajete podobnosti in razlike s podobnimi fotografijami italijanskega fotografa Francesca Palearija. 

Ob združitvi teoretičnega in eksperimentalnega dela je bilo ugotovljeno, da lahko s fotografskimi metodami in računalniško obdelavo dosežemo lepo prepletanje žive in nežive narave, v tem primeru človeka in arhitekture, ki bivata v sožitju in fotografijam dajeta življenje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-02-02 07:15:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>