<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99544"><dc:title>Detekcija in preprečevanje napadov DDOS v okolju manjšega ponudnika internetnih storitev</dc:title><dc:creator>BOLČIČ TAVČAR,	MARKO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Moškon,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DDOS</dc:subject><dc:subject>NetFlow</dc:subject><dc:subject>NFSEN</dc:subject><dc:subject>BGP</dc:subject><dc:subject>RTBH</dc:subject><dc:subject>poplavljanje UDP</dc:subject><dc:description>Napadi DDOS v dobi informacijskih oblakov predstavljajo veliko grožnjo za gostovane storitve ter posredno grožnjo izpada dohodkov za podjetja, ki te storitve uporabljajo. Velikokrat so žrtve napadov DDOS prav ponudniki spletnega in aplikativnega gostovanja (ang. hosting providers).
V okviru diplomskega dela sem podrobneje opisal proces detekcije in preprečevanja posledic napadov DDOS in predstavil protokole, odprtokodna orodja in metode, ki jih omrežni inženirji vsakodnevno uporabljajo za upravljanje omrežja. Uporabo izbrane rešitve, ki temelji na naštetih protokolih in izbranih odprtokodnih orodij, sem demonstriral na primeru omrežja manjšega ponudnika internetnih storitev. Ta vključuje nadzorni sistem, s katerim sem nadziral ključne elemente omrežja v pričakovanju napada. Simuliral sem volumetrične napade DDOS s poplavljanjem UDP (ang. UDP flood) treh velikostnih stopenj. Napade sem zaustavil s pomočjo postopka RTBH. Rezultate sem prikazal v obliki grafov, kjer je razviden začetek napada in zaustavitev z omenjenim postopkom. Iz grafov je bilo razvidno, da se napadeni strežnik med napadom na pakete ICMP skoraj ni več odzival. Usmerjevalniki v omrežju so imeli nadpovprečno obremenjene centralno procesne enote. Po zaustavitvi napada so se kazalniki obremenjenosti omrežja vrnili v prvotno stanje. Predstavljen način preprečevanja napadov se uporablja v okoljih manjših ponudnikov internetnih storitev. Razvoj takih rešitev je odvisen od delovanja odprtokodne skupnosti, delovanje in vzdrževanje pa je odvisno od inženirjev zaposlenih pri ponudniku internetnih storitev. Pri plačljivih rešitvah je, v nasprotju z odportokodnimi, razvoj, delovanje in vzdrževanje garantirano s strani proizvajalca rešitve. Problem tovrstnih rešitev je po drugi strani cenovna nedostopnost za manjše ponudnike.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-31 09:55:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99544</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
