<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99527"><dc:title>Glasbene dejavnosti kot spodbuda za razvoj fonološkega zavedanja in branja pri učencu z disleksijo</dc:title><dc:creator>Obolnar Hrnjičić,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl-Kafol,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fonološko zavedanje</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>glasbene dejavnosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Disleksija je specifični učni primanjkljaj, ki najpogosteje izhaja iz primanjkljajev v fonološkem zavedanju. Dobro razvito fonološko zavedanje je eden izmed temeljnih pogojev, da se spretnosti branja in pisanja pri učencih razvijeta do te mere, da njihov proces učenja ni oviran ter upočasnjen. Učenci z disleksijo se v šoli vsakodnevno soočajo z večjimi ali manjšimi težavami pri usvajanju spretnosti branja in pisanja, zato je pomembno, da se pri njih dodatno spodbuja razvoj fonološkega zavedanja, pri čemer specialni in rehabilitacijski pedagog lahko uporabi skrbno načrtovane glasbene dejavnosti. 
V teoretičnem delu smo pisali o možnosti spodbujanja fonološkega zavedanja s pomočjo glasbe oziroma glasbenih dejavnosti izvajanja, poslušanja ter ustvarjanja. V študijah je še posebej izstopala povezava med ritmičnimi sposobnostmi in fonološkim zavedanjem. Učinki glasbenih dejavnosti niso omejeni zgolj na razvijanje glasbenih sposobnosti, temveč se zaradi analogije med glasbo in jezikom lahko prenesejo na jezikovno področje (fonološko zEdavedanje, branje). Empirični del kvalitativne raziskave (študijo smo le delno kvantificirali) predstavlja študija primera, v katero je bil vključen učenec z disleksijo. Oblikovali smo trimesečni program glasbenih dejavnosti za spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja in branja pri učencu. Glasbene dejavnosti so bile naravnane k spodbujanju razvoja ritmičnega in melodičnega posluha. O učinkih glasbenega programa smo presojali na podlagi primerjave rezultatov izvedenih preizkusov pred programom in po izpeljavi programa. Med potekom programa smo spremljali učni razvoj s pomočjo opazovalnega protokola spremljanja otrokovega odzivanja na glasbenem in jezikovnem področju, ki smo ga avtorsko oblikovali. 
Učni rezultati po izpeljavi programa glasbenih dejavnosti so pokazali napredek pri učencu z disleksijo na spremljanih področjih glasbenega razvoja pri večini od izvedenih testov/podtestov. Rezultati končnega merjenja na jezikovnem področju, z upoštevanjem rezultatov ponovnega merjenja, so pokazali, da je učenec na področju fonološkega zavedanja napredoval pri: odstranjevanju glasu v besedi, odstranjevanju (prvega) zloga v besedi, slušnem razčlenjevanju (končni glas), slušnem razčlenjevanju – glaskovanju, slušni sintezi. Učenec je tekom glasbenega programa deloma napredoval v bralnih spretnostih. Do izboljšanja rezultatov pri bralnih spretnostih je prišlo pri: hitrosti branja, natančnosti branja, bralnem razumevanju. Predvsem se je izboljšala hitrost glasnega in tihega branja. Menimo, da je napredek na področju spretnosti fonološkega zavedanja ter deloma branja posledica predvsem spodbujanja spretnosti slušnega glasbenega zaznavanja ter slušnega časovnega procesiranja, ki zajemata kognitivno manipulacijo z zvočno-akustični informacijami. Pri analizi rezultatov smo upoštevali tudi vpliv drugih dejavnikov, ki bi lahko sovplivali na rezultate merjenj (zorenje in poučevanje).</dc:description><dc:publisher>[M. Obolnar Hrnjičić]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-01-31 05:11:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99527</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
