ANALIZA UVELJAVLJANJA PRAVICE DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA PRI DELU SODNEGA SVETARUTAR, MARIJA (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) dostop do informacij javnega znacajatemeljna clovekova pravicaupravni postopekpristojnostiSodni svetSlovenijaHrvaškaV magistrskem delu je obravnavana pravica dostopa do informacij javnega znacaja, ki je v vsem svetu vedno bolj razširjena in obravnavana kot temeljna clovekova pravica. Vedno vec drţav v svetu ima pravico zapisano v ustavi, natancnejšo ureditev pa v zakonih, kjer prosilcem zagotavljajo pravico v vecjem obsegu, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o clovekovih pravicah. Vsem zakonom je skupno, da dolocajo krog zavezancev, ki so dolţni posredovati informacije, ter izjeme od prostega dostopa. Ne glede na zakonsko ureditev podrocja je ucinkovitost zakona odvisna od tega, kako se pravica in odlocanje zavezancev izvajata. Namen zakonske ureditve podrocja v vseh drţavah je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja javnih organov in omogociti enako uresnicevanje pravice vsem fizicnim in pravnim osebam, da zahtevane informacije pridobijo. Iz empiricne raziskave pravice dostopa do informacij javnega znacaja pri delu Sodnega sveta ugotavljam, da organ o zahtevah prosilcev odloca pravocasno in skladno z veljavno zakonodajo. Podatki, pridobljeni v raziskavi, kaţejo na to, da prosilci premalo poznajo pristojnosti organa, saj zahtevajo tudi informacije, ki ne izhajajo iz njegove pristojnosti, kar se izkazuje predvsem v vecjem številu zavrnjenih zahtev. Menim, da je teţava predvsem v tem, da so bile pristojnosti do nedavnega urejene v vec zakonih. Na osnovi empiricne in primerjalne analize, ki sta bili osnova za potrditev oziroma ovrţenje hipotez, ugotavljam, da so vse hipoteze potrjene. Kot najpomembnejšo izpostavljam, da Sodni svet pri izvajanju ZDIJZ dosledno upošteva Zakon o splošnem upravnem postopku.20182018-01-26 10:45:02Magistrsko delo/naloga99485sl