<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=99467"><dc:title>Osebnostne lastnosti in agresivnost v borilnih športih</dc:title><dc:creator>Hren,	Jošt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karpljuk,	Damir	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Borilni športi</dc:subject><dc:subject>agresivnost</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>športna uspešnost</dc:subject><dc:subject>tekmovalni šport</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali, ali obstaja kakšna povezanost med osebnostnimi lastnosti in agresivnostjo v borilnih športih. V raziskavo smo zajeli štiri najbolj zastopane borilne športe v Sloveniji, in sicer judo, karate, kickbox in taekwondo. Zanimalo nas je, kakšen je vzročno-posledični odnos med osebnostnimi lastnostmi in pojavnimi oblikami agresivnosti v borilnih športih.

Za preverjanje osebnostnih lastnosti smo uporabili BFI-vprašalnik, za preverjanje agresivnosti pa smo uporabili Buss-Durkeejev vprašalnik agresivnosti. Poleg že omenjenega smo udeležence spraševali tudi po osnovnih podatkih, kot na primer po trenutni kategorizaciji statusa športnika Republike Slovenije, s čimer smo določili športno uspešnost, starost, leta tekmovanja ipd. Vse hipoteze smo ovrgli oziroma potrdili pri stopnji 5-odstotnega tveganja.

Ugotovili smo, da prihaja do statistično značilnih razlik v agresivnosti. Načeloma so športniki iz borilnih športov dosegali višje vrednosti v agresivnosti. Pojavne oblike agresivnosti smo navezali tudi na instrumentalno agresivnost, ki je sicer v vrhunskem športu zaželena. Razlike v agresivnosti med izbranimi borilnimi športi niso bile velike in ugotovili smo, da med njimi obstaja povezanost. Opazili smo tudi razlike v agresivnosti med bolj in manj uspešnimi športniki. Ugotovili smo tudi, da so osebe, ki se ukvarjajo z borilnimi športi, bolj individualistično naravnane v primerjavi s kontrolno skupino. Bolj uspešni športniki so pokazali statistično bistveno višje vrednosti v dimenziji vestnosti. Med moškimi in ženskami nismo opazili bistvenih razlik v osebnosti, razen v dimenziji čustvene nestabilnosti. Ugotovili smo tudi, da trening borilnih športov ne pripomore k povišani agresivnosti s časom trajanja tekmovanja. Opažena je bila izrazita povezanost med dimenzijami osebnosti in pojavnimi oblikami agresivnosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-01-25 07:20:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
